Nova raziskava ARFIS (Academic Reading Format International Study)

V lanskem letu so bili objavljeni rezultati mednarodne raziskave Academic Reading Format (ARFIS), v okviru katere so raziskovali vedenje študentov pri branju študijskega gradiva v različnih formatih. Kvantitativne raziskave ARFIS v prejšnjih letih so pokazale, da študenti še vedno raje berejo študijsko gradivo v tiskani obliki. V zadnji kvalitativni raziskavi, ki so jo izvedli v triletnem obdobju med 2014 in 2017 med več kot 21.000 študenti iz 33 držav, so poskušali dobiti odgovore na naslednja vprašanja: zakaj študenti raje berejo v tiskani ali elektronski obliki in kateri dejavniki vplivajo na njihovo odločitev pri branju besedila v njihovi manj zaželeni obliki ter ali obstajajo vedenjski vzorci, ki bodo knjižničarjem in profesorjem pomagali pri odločanju za format branja? 

 

Vir: Unsplash
 

V ta namen so pripravili vprašalnik z odprtimi odgovori, ki je vseboval tudi 16 trditev z Likertovo lestvico. Primeri trditev:

  • Informacije s predavanj si najbolje zapomnim, če jih preberem v tiskani obliki.
  • Zapiski v elektronski obliki so bolj priročni za branje kot v tiskani obliki. 
  • Raje imam vse študijsko gradivo s predavanj v tiskani obliki. 
  • Raje imam elektronske učbenike kot tiskane. 
  • Svoje zapiske raje berem v elektronski obliki. 
  • Če določeno gradivo obsega 7 strani ali več, ga raje berem v tiskani obliki. 
  • Če določeno gradivo obsega manj kot 7 strani, ga raje berem v elektronski obliki. 
  • Neobvezni dodatni komentarji…. 

Vprašalnik so prevedli v več kot 20 jezikov in jih elektronsko posredovali študentom v 33 državah. Zaradi logističnih razlogov so iz analize izključili večje število kvalitativnih odzivov v jezikih, ki niso angleški (francoščina, norveščina, italijanščina, kitajščina, arabščina, španščina itd.). Odgovore udeležencev ankete so s pomočjo interaktivnega orodja kodirali v kategorije, ki niso bile predvidene vnaprej, temveč so bile oblikovane na podlagi zajetih podatkov. Kodiranje sta izvedla dva raziskovalca. 

Raziskava je pokazala, da je med uporabniki elektronskega formata enako število študentov moškega in ženskega spola, medtem ko se je pri uporabi tiskanega formata za branje opredelilo kar 70% študentk. Rezultati so pokazali, da študenti elektronski format raje uporabljajo zaradi zaznanih nižjih stroškov, večje dostopnosti, udobja in prijaznosti okolju. Nekateri študenti, ki so se opredelili za tiskan format, so navedli, da uporabljajo elektronski format iz istih razlogov in so navedli, da so pripravljeni brati krajša besedila na spletu. Raziskava je pokazala tudi zanimivo ugotovitev, da je e-študentom običajno, da imajo raje elektronsko obliko za vse gradivo, razen za učbenike. E-študenti so kot priročne značilnosti pri uporabi digitalnih besedil navedli funkcije »najdi«, »poišči« in druge funkcije, ki pri tiskanem formatu niso možne, vendar je dejansko le manjšina navedla, da se z elektronskim formatom bolje učijo, medtem ko jih je precej več izjavilo, da oblika formata ne vpliva na njihovo učenje. 

Vir: Unsplash


V raziskavi so tako ugotovili, da na izbiro bralnega formata vplivajo predvsem ekonomski razlogi in priročnost. Sicer ugotavljajo, da tiskana oblika bolje podpira učenje iz obsežnejših besedil, vendar poudarjajo, da je to morda sporno, če morajo študenti potovati dolge razdalje ali plačati večje vsote za nakup tiskanega gradiva. Študenti za krajša besedila, prosti čas ali hitra referenčna branja raje uporabljajo digitalne formate, vendar je na drugi strani tudi to lahko težavno, če se spopadajo z ergonomskimi težavami in nimajo dostopa do storitev tiskanja. 

 

Vir: Unsplash

Kakorkoli, študenti po celem svetu kljub tiskani obliki že bolj pogosto uporabljajo elektronski format, vsem pa je še vedno skupno, da obstaja težava pri branju daljših, obsežnejših besedil. Glede na to, da je ARFIS raziskava izpostavila ekonomske razloge za uporabo elektronskega formata; znano pa je, da študentska populacija predstavlja družbeni segment z nižjimi dohodki, lahko predvidevamo, da bi bil za študente elektronski format lahko priročen tudi s tega vidika. Težavo predstavljajo le tehnološke značilnosti, ki zaenkrat še ne ponujajo popolnega udobja branja kot tiskani format. To prinaša nove izzive razvijalcem tehnoloških orodij in nenazadnje tudi knjižnicam, ki bodo morale začeti upoštevati, da njihovi uporabniki berejo tudi na elektronskih formatih. 

 Vir:

Mizrachi, D., & Salaz, A. M. (2020). Beyond the Surveys: Qualitative Analysis from the Academic Reading Format International Study (ARFIS). College & Research Libraries, 81(5), 808.

 

 

 

Komentarji

Priljubljene objave