Mobilno branje na tabličnih računalnikih: tuji študenti

 

V ZDA so Park, Kim in Vorobel (2020) raziskovali branje digitalnih besedil na tabličnih računalnikih med tujimi študenti. Raziskavo so izvedli med štirimi tujimi študenti, katerih prvi jezik ni bil angleščina. Izvedli so jo z metodo opazovanja, intervjuja in metodo dnevnikov (zapisovanja). Pri raziskavi so z namenom pridobiti celovito razumevanje izkušenj mednarodnih študentov upoštevali van Lierjev (2004) ekološki in Bakhtinov (1981, 1986) dialoški vidik.

Z ekološkega vidika je branje kontekstualiziran proces, v katerem so bralci aktivni dejavniki, ki delujejo v nekem okolju. Zato jih je potrebno najprej raziskati in nato ukrepati. Van Lierjev ekološki vidik ima osnove v sociokulturni teoriji in v Bakhtinovi dialoški perspektivi, ki branje opredeljuje kot aktivni, družbeni in dialoški proces ter tolmačenje pomenov besedil. Na podlagi teh vidikov so avtorji definirali mobilno branje kot dialoško in konstruktivno dejavnost, pri kateri bralci aktivno sodelujejo z drugimi in besedili in/ali rešujejo težave s telefoni, tabličnimi računalniki in drugimi mobilnimi napravami. Ekološki in bakhtinski vidik sta jim omogočala celostno upoštevanje kognitivnih in družbenih vidikov digitalnega branja udeležencev raziskave ter opazovanje njihove uporabe strategij pri mobilnem branju.

Avtorji so poskušali pridobiti odgovore na dve raziskovalni vprašanji:

  • Kakšne so izkušnje in stališča štirih mednarodnih študentov na univerzitetni ravni o branju digitalnih besedil na tabličnih računalnikih? 
  •  Kakšne strategije uporabljajo ti študenti pri branju digitalnih besedil na tabličnih računalnikih?

Kvalitativna raziskava je pokazala, da so udeleženci med branjem besedil na tabličnih računalnikih fizično ali virtualno komunicirali z drugimi v angleščini ali v njihovem prvem jeziku in so si med seboj postavljali vprašanja z namenom preverjanja razumevanja jezika in napredka pri tem.  Udeleženci so bili mnenja, da jim je možnost za sporazumevanje v obeh jezikih olajšala njihovo branje na tablici. Razpoložljivost tem in gradiv je bila prav tako pomemben dejavnik, ki je vplival na odločitev za mobilno branje.

 

Vir: Unsplash

V raziskavi so udeleženci na tabličnih računalnikih prebrali različna digitalna besedila, pomembna v njihovem vsakdanjem in študijskem življenju; pomemben dejavnik pa je bila tudi digitalna pismenost, sploh pri iskanju ustreznih besedil. Raziskava je pokazala, da imajo udeleženci tako pozitivne kot negativne izkušnje z uporabo tablice za branje in predvsem, da jim je mobilno branje olajšalo usvajanje tujega jezika, kulture in spretnosti s tehnologijo.

Čeprav so udeleženci menili, da je mobilno branje koristno in atraktivno, so navedli tudi dejavnike, ki vplivajo na to, da je tako branje oteženo in neprijetno. Enega od dejavnikov so predstavljale nenehne motnje iz okolja. Zaradi majhne velikosti zaslona je bilo težje prikazano besedilo. Poleg tega so bili moteči elementi tudi oglasi in pojavna okna, zaradi katerih so udeleženci pogosto prekinili bralni proces.

Njihova branja so bila dialoška; digitalna besedila so povezovali s seboj in z drugimi besedili. Poleg sprejemanja tradicionalnih strategij so dostopali do digitalnih besedil in aplikacij na tabličnih računalnikih in so pri tem uporabili tudi svojo digitalno pismenost za lažje branje in učenje na njih. Pri branju so udeleženci večinoma uporabili šest bralnih strategij: določitev namena, odločitev, kaj bodo brali, dostop do digitalnega besedila, dialogiranje, vzpostavitev povezave, uporabo aplikacij in spretnosti, ki jih zahteva digitalna pismenost.

 

Vir: Unsplash

Raziskava je podala ugotovitve o izobraževalnem potencialu mobilnega branja študentov v mednarodnem okviru in o njihovem aktivnem učenju zunaj učilnic. Avtorji so ugotovili tudi, da tuji študenti niso prejeli dovolj podpore s strani mentorjev in profesorjev za uporabo mobilnih orodij. Zato so mnenja, da bi morali mentorji in profesorji bolj aktivno spodbujati k branju na mobilnih napravah in prispevati svoje znanje k učinkovitem branju. Na tak način bi pomagali tujim študentom postati bolj aktivni in samostojni tudi pri osvajanju znanja drugega jezika in kulture.

Kljub temu, da je bila raziskava namenjena raziskovanju mobilnega branja med tujimi študenti, bi na njeni osnovi zlahka potegnili vzporednico z lokalnimi študenti. Ne glede na to, da se jim ni treba učiti tujega jezika, imajo predvidoma enake težave pri branju na tabličnih računalnikih (kot tudi pozitivne izkušnje). Bralne strategije se prav tako najbrž ne razlikujejo dosti od študentov na mednarodni ravni; digitalna pismenost pa je tudi pomemben dejavnik, ki vpliva na iskanje in mobilno branje. Nenazadnje lahko trdimo, da tudi mentorji in profesorji niso preveč dejavni pri spodbujanju svojih študentov k mobilnem branju. Vsekakor bi se lahko zgledovali po van Lierjevi ekološki teoriji, da je potrebno okoliščine najprej raziskati in nato ukrepati. Zato raziskave na področju mobilnega branja med študenti niso odveč. Mobilne naprave, pametni telefoni in tablice so namreč vedno večji del našega življenja in nedvomno tudi njegovega študijskega segmenta.

 

Vir:

Park, H. R., Kim, D., & Vorobel, O. (2020). International students’ reading digital texts on tablets: experiences and strategies. Journal of Computing in Higher Education, 32(3), 476-504.

Komentarji