Mladi berejo na novih mestih, starejši berejo na novih napravah: raziskava digitalnih bralnih praks med knjižničarji in študenti Informacijske znanosti na Danskem

Skandinavski avtorji (Balling et al., 2019) so med strokovnimi delavci v knjižnicah in študenti informacijske znanosti na Danskem leta 2016 izvedli spletno raziskavo vsakodnevnih bralnih praks. Raziskavo so izvedli zaradi porasta branja na pametnih telefonih; zasnovana pa je bila tako, da so raziskovali uporabo vseh naprav, ki se uporabljajo za branje. Na podlagi rezultatov so ugotovili, da obstaja zelo raznolika bralna ekologija, in da se večina žanrov bere na več napravah ter da se izbire in želje bralcev razlikujejo glede na spol, starost in življenjsko situacijo. Najbolj jasni vzorci se pojavijo med anketirankami (razpon 19–65), ki glede na starost spadajo v različne skupine bralcev / uporabnikov. Najpomembnejša ugotovitev je bila, da se raznolikost digitalnih naprav, ki se uporabljajo za branje, v nasprotju s splošnimi domnevami, s starostjo poveča in ne zmanjša.

Vir: Unsplash

Avtorji so izvedli spletno anketo v programu SurveyXact, orodju za ustvarjanje anket in jo distribuirali med študenti dodiplomskega in podiplomskega študija na Oddelku za informacijske študije Univerze v Københavnu, in tudi med strokovnimi delavci, ki delajo v splošnih knjižnicah na Danskem. Podatke so zbirali v obdobju od novembra do decembra 2016.

Anketni vprašalnik je obsegal 50 vprašanj, ki so zajemala 7 različnih tem: splošna uporaba pametnih telefonov, uporaba digitalnih tehnologij izven pametnega telefona; branje različnih žanrov na pametnem telefonu in drugih napravah ter na tiskanih virih; uporaba različnih bralnih tehnologij v različnih vsakodnevnih situacijah/lokacijah; subjektivna uporabniška izkušnja/zaznavanje pri branju na pametnem telefonu; uporaba programske opreme za sinhronizacijo in drugih aplikacij za branje; število knjig, prebranih v preteklih dvanajstih mesecih (e-knjige/tiskane knjige) in demografska vprašanja (starost, izobrazba, otroci, prebivališče, spol). Anketo je izpolnilo 738 anketirancev.

Raziskava je pokazala, da obstaja pri branju med mladimi premik k tiskanim virom (ne nujno v zvezi z branjem leposlovja), in med starejšimi premik k digitalnim napravam. Najbolj močne razlike se pojavljajo med najmlajšo in najstarejšo skupino, medtem ko je za srednje skupine (v starosti 39-58 let) značilno najbolj zapleteno in morda najbolj muhasto bralno vedenje. Ti uporabniki so dokaj zvesti tiskanim medijem, a jih zelo zanima tudi uporaba drugih naprav. Avtorji ugotavljajo, da predstavljajo prehodno skupino, ki se obnašajo podobno kot najmlajši, na primer v zvezi z uporabo pametnih telefonov med čakanjem v javnih prostorih, vendar so na drugi strani podobno kot starejši uporabniki zelo naklonjeni tiskanim virom in tabličnim računalnikom.

Ugotovili so tudi, da so strokovni delavci v knjižnicah in študente informacijske znanosti posebej spretni bralci, odprti za več žanrov in bralnih formatov. Poleg tega njihove poklicne potrebe in odnos  odstopajo od njihovih želja v primerjavi s splošno populacijo.


Vir: Unsplash


Eno izmed raziskovalnih vprašanj raziskave je temeljilo na predpostavki, da bralna naprava bistveno spremeni bralne vzorce. Avtorji so želeli raziskati, katere zvrsti anketiranci berejo na svojih pametnih telefonih v primerjavi z drugimi napravami, in v katerih okoljih in v vsakdanjih okoliščinah so to storili. Ena izmed hipotez bila, da se bodo pametni telefoni na splošno uporabljali predvsem za kratke žanre. Hipotezo so sicer potrdili, vendar so ugotovili, da najmlajši anketiranci zelo pogosto berejo tudi daljša besedila leposlovja na pametnem telefonu in sicer medtem, ko so mobilni.

Drugo raziskovalno vprašanje se je nanašalo na socialno-demografske značilnosti tistih, ki največ berejo na svojih pametnih telefonih. Hipoteza na podlagi teh značilnosti je bila, da je uporaba pametnih telefonov in drugih digitalnih naprav za branje obratno povezana s starostjo. Ta hipoteza ni bila potrjena, čeprav so ugotovili, da so najmlajši anketiranci brali manj tiskanih virov kot druge skupine. Poleg tega so avtorji našli le posredno potrditev za dodatno hipotezo, da starševske odgovornosti bralce oblikujejo v bolj odprte za uporabo svojih pametnih telefonov in/ali drugih digitalnih tehnologij za branje. Kot ključna naprava v tem pogledu se je izkazal tablični računalnik in ne pametni telefon. Ugotovili so, da je tablični računalnik postal zelo priljubljen za branje daljših besedil med tistimi, ki že imajo starševske odgovornosti.


Vir: Unsplash


Eno izmed raziskovalnih vprašanj se je nanašalo tudi na vzorce branja leposlovja v zvezi z različnimi napravami in/ali okolji. Ugotovili so, da je leposlovje močno povezano s tiskanimi viri; pri mlajših bralcih nekoliko bolj s pametnimi telefoni in pri starejših bralcih s tablicami. Našli so relativno malo dokazov za hipotezo, da izbire bralcev med določenimi napravami usmerja žanrski faktor. Namesto tega so ugotovili, da se bralci v svojih splošnih navadah na različne načine uporabljajo naprave in zvrsti, in sicer na to najbolj vplivata faktor osebnosti (afiniteta) in kontekst (trenutna situacija).

Ugotovitve, ki jih je razkrila skandinavska raziskava, kažejo, da bralci razvijejo prilagodljiv in zelo personaliziran pristop k branju kot dejavnosti. Avtorji v tem vidijo neposredno posledico digitalizacije, ki ima pomemben potencial za nadaljnje branje med različnimi populacijami, ne le strokovnimi uporabniki.

Vir:




Komentarji