Mobilne storitve v turških visokošolskih knjižnicah
Z raziskavo o mobilnih storitvah
v turških visokošolskih knjižnicah, je Gulcin Kubat z istanbulske tehniške univerze želel raziskati dejansko
stanje ponudbe njihovih mobilnih storitev. Raziskavo je izvedel na podlagi elektronskega
vprašalnika, ki ga je posredoval vodjem visokošolskih knjižnic.
Opredelil je mobilne storitve,
ki jih turške visokošolske knjižnice že imajo v ponudbi storitev oziroma jih
načrtujejo. Te so:
• mobilno spletno mesto
(aplikacija ali spletno mesto za mobilne naprave);
• mobilni knjižnični katalog;
• referenčne storitve s SMS, IM (angl.
»instant messaging«);
• aplikacije QR kode;
• aplikacije AR (angl. »augment
reality«, navidezna resničnost);
• storitev izposoje mobilnih
naprav.
Od 26 institucij, ki so izpolnile
vprašalnik, jih je 22 poročalo, da imajo možnosti za zagotovitev osnovnih
knjižničnih storitev za uporabnike mobilne tehnologije. To so: informacije o
delovnem času, posvetovanje z knjižničarjem, iskanje nadomestnih računalnikov,
prostor, rezervacije, dostop do baz podatkov, upravljanje uporabniških računov,
omogočanje iskanja v katalogu, nudenje referenčnih storitev SMS, pošiljanje
novic in objavljanje, dostop do informacij
preko QR kod in AR aplikacij ter izposoja gradiva na mobilnih napravah. Na vprašanje o uvedbi
mobilnih knjižničnih storitev v visokošolskih knjižnicah je 18 visokošolskih ustanov odgovorilo,
da so pospešili uvedbo mobilnih storitev v knjižnicah po prihodu iPada leta
2010.
 |
| Huang et al. (2016) |
Rezultati raziskave so pokazali,
da večina turških visokošolskih knjižnic v okviru svojih mobilnih storitev zagotavlja
mobilne aplikacije za spletne strani ali vsaj spletna mesta, prirejena za
mobilne naprave. Ena najbolj priljubljenih storitev je QR koda, sledita izposoja
mobilnih naprav in storitve SMS sporočil. Izmed 26 udeleženih knjižnic ponuja
le ena AR aplikacijo. Izkazalo se je, da bibliotekarji še niso dovolj
seznanjeni oz. nimajo dovolj izkušenj z AR tehnologijo, da bi lahko podali
smiselne odgovore.
Osem sodelujočih visokošolskih
knjižnic ne ponuja nobenih storitev, vendar so v vprašalniku navedli, da so že
v fazi pripravljanja in bodo mobilne storitve vzpostavili v bližnji prihodnosti;
imajo pa vsaj že spletna mesta, prilagojena mobilnih napravam.
Zanimiva je ugotovitev avtorja,
da je v turških visokošolskih knjižnicah programiranje obravnavano kot
kompetenčna naloga knjižničarjev. Zato so pričeli sodelovati z IT oddelki
matičnih ustanov, da bi olajšali razvoj boljših storitev na vseh ravneh.
Avtor je preverjal tudi, ali
je v ponudbi med udeleženimi visokošolskimi knjižnicami več spletnih mest,
prirejenih za mobilne naprave ali mobilnih aplikacij in ugotovil, da je več spletnih
strani, prirejenih za mobilne naprave. Razlog za to je, da imajo uporabniki več
vrst naprav in je težko prilagoditi aplikacije za vse mobilne naprave/mobilne
operacijske sisteme. Zato se turške visokošolske knjižnice v svoji ponudbi
najbolj pogosto omejujejo na mobilne spletne strani, QR kode in kataloge
mobilnih knjižnic.
Statistika uporabe mobilnih
spletnih mest je pokazala, da so najpogosteje uporabljene storitve iskanje po katalogu,
uporabniški računi in zbirke podatkov, združljivih z mobilno tehnologijo.
Avtor svojo raziskavo
zaključuje z ugotovitvijo, da so trenutno spletne strani sodelujočih turških
ustanov še vedno bolj priljubljene kot mobilna mesta in da je podoben rezultat v
svetu. Vendar večina sodelujočih ustanov v raziskavi poroča, da bodo ne glede
na to, ali imajo mobilno storitev v ponudbi, le-te v prihodnosti nujne. Na
primer, storitev IM (angl. »instant messaging«) je že kar pogosto uporabljena
storitev v okviru referenčnih dejavnosti.
Ugotavlja tudi, da ovire za
bolj pestro ponudbo mobilnih storitev predstavljajo še tehnični razlogi (napake
v delovanju, vzdrževanje, prekomerna uporaba). Zato je potrebno nenehno
prilagajati tudi digitalno infrastrukturo in nemoteno zagotavljati mobilne
storitve v skladu s potrebami današnjih
uporabnikov.
Vir:
Komentarji
Objavite komentar