PAMETNI TELEFONI IN RFID – PRIMER DOBRE PRAKSE V ŠPANIJI (PrestaLib)
Radiofrekvenčna identifikacija
(angl. »Radio Frequency IDentification«, RFID) je po Wikipedični definiciji tehnologija za prenos
podatkov med bralnikom in elektronsko oznako v namen identifikacije. Oznaka je
sestavljena iz integriranega vezja (čipa), ki hrani in procesira podatke, ter
izvaja modulacijo in demodulacijo signalov. Drugi del oddajnika je antena, ki
sprejema in oddaja radijske signale. Signale RFID oddajnikov sprejema
RFID-bralnik, kar omogoča identifikacijo predmetov, na katere je oddajnik
pritrjen.
 |
| Vir: Monitor, 29/10/2019 |
Uvedba RFID v knjižnice omogoča
optimizacijo procesov dela, saj je s tem načinom možna hitra in enostavna
izposoja in vračanje knjižničnega gradiva, 24/7 samostojno vračanje
knjižničnega gradiva, hitre in natančne inventure; vpliva pa tudi na večje
zadovoljstvo obiskovalcev in razbremenitev knjižničnega osebja ter zmanjšuje
možnost kraj knjižničnega gradiva. Velika prednost RFID v knjižnici je predvsem
v možnosti izposoje več kosov gradiva v 1 enoti časa.
Uradno je prvo izvedbo uporabe
RFID tehnologije v knjižnici pri nas izvedla Knjižnica Milana Jarca leta 2005;
kmalu so se ji pridružile še druge (splošne) knjižnice v Sloveniji, med drugim
tudi ljubljanska MKL in IZUM.
 |
| Vir: PrestaLib.com |
Prednosti RFID tehnologije v
knjižnicah so upoštevali tudi v Španiji, kjer so se zaradi vedno bolj razširjene
uporabe pametnih telefonov odločili, da bodo omogočili sintezo delovanja RFID
in pametnih telefonov pri uporabi knjižnic.
Madridsko podjetje PrestaLib je razvilo
RFID sistem za pametne telefone in je z upoštevanjem tehnoloških komponent
trenutnega pametnega telefona, kot sta NFC čip za branje radiofrekvenčnih
nalepk in kamera za branje črtnih kod, omogočilo uporabo vseh funkcij običajne
samopostrežne naprave na pametnem telefonu. S telefoni RFID je možno avtomatsko
podaljševanje, vračilo, podaljševanje gradiva, upravljanje z dolgovi, iskanje
po katalogu, podatki o uporabnikovi kartoteki in e-poštna komunikacija. Uporaba
pametnega telefona za tovrstna opravila zagotavlja knjižnici edinstveno in
inovativno izkušnjo.
Aplikacijo PrestaLib je implementiralo
že 5 španskih visokošolskih knjižnic. V madridski Henar Silvestre Ferradal. IE
Business School Library so PrestaLib zagnali decembra 2017, kar je po njihovih
besedah prineslo popolno spremembo v delovanju knjižnice IE. Uporabniki lahko s
funkcijami samodejne izposoje in samodejnega vračanja izposojenega gradiva
upravljajo na hiter in preprost način. Poleg tega je PrestaLib sinhroniziran z njihovim
SIGB, tako da je 100% uporaben za upravljanje vseh nalog obtoka: izposoje,
vračil, podaljševanj, varnosti RFID upravljanja itd. Strokovni delavci v
knjižnici se strinjajo, da je sistem PrestaLib spremenil običajni koncept
knjižnice kot tehnološkega in inovativnega prostora.
RFID je v slovenskih visokošolskih
knjižnicah zaenkrat bolj izjema kot pravilo, zato bi bilo dobrodošla sprememba
tudi v akademskem miljeju. Vprašanje je le, ali je slovensko akademsko okolje
že zrelo za implementacijo RFID
tehnologije v visokošolske knjižnice s pametnimi telefoni. Tudi če je, žal
zaenkrat na slovenskem trgu še nobeno podjetje ni razvilo RFID sistem za
pametne telefone v knjižnicah; prav tako pa morda želja po uporabi pametnega
telefona v namene knjižnične izposoje med uporabniki ni še najbolj razvita. Vsekakor
pa tovrsten način izposoje gradiva v (visokošolskih) knjižnicah v prihodnosti
ni izključen in bibliotekarji imamo nalogo, da se pripravimo na te spremembe.
Konec koncev bodo razbremenile naše dosedanje delo in nam omogočile več časa za
druge, morda čisto nove, drugačne in prenovljene naloge v skladu z zahtevami sodobnega
digitalnega časa.
Viri:
Komentarji
Objavite komentar