Mobilne učne izkušnje kitajskih študentov LIS
Glede na to, da se študentje knjižnične
in informacijske znanosti (angl. »Library and information science«) usposabljajo
za bodoče strokovnjake na tem področju, se pričakuje, da so pripravljeni in
dejavni pri vključevanju mobilne tehnologije v svoje vsakodnevne učne izkušnje.
Na univerzi v Pekingu so Lau et al. (2020) želeli raziskati njihove učne navade in
uporabo spleta ter potrebe po informacijah, medosebne komunikacije in uporabo
družabnih omrežij. Z raziskavo so želeli ugotoviti, v kolikšni meri so ti
študentje dostopali do virov in storitev spletne knjižnice z uporabo svojih
mobilnih naprav in nato primerjali ugotovitve z drugimi študenti, ki niso člani
LIS.
Raziskave so se lotili s preučevanjem
dveh skupin študentov na Pekinški univerzi, in sicer študentov LIS in študentov,
ki ne študirajo LIS. Raziskovali so njihov odnos in stopnjo aktivnosti pri
sprejemanju mobilne tehnologije v vsakdanjem življenju, pa tudi v njihovih
učnih praksah. Za zbiranje podatkov so uporabili kvantitativno anketo.
 |
| Vir: Unsplash |
Želeli so odgovoriti na naslednja
raziskovalna vprašanja:
VP1. V kolikšni meri študenti LIS
vključujejo mobilno tehnologijo v svoje vsakodnevne učne prakse v primerjavi z
drugimi študenti, ki niso študenti LIS na Pekinški univerzi?
VP2. V kolikšni meri študenti LIS uporabljajo
mobilno tehnologijo za dostop do virov in storitev, ki jih nudi njihova
univerzitetna knjižnica, v primerjavi z drugimi študenti, ki niso študenti LIS
na Pekinški univerzi?
VP3. V kolikšni meri študenti LIS uporabljajo mobilno tehnologijo za družbena
omrežja v primerjavi z drugimi študenti, ki niso študenti LIS na Pekinški
univerzi?
VP4. V kolikšni meri študenti LIS uporabljajo mobilno tehnologijo za
različne rekreativne in zabavne namene v primerjavi z drugimi študenti, ki niso
študenti LIS na Pekinški univerzi?
Vprašalnik so oblikovali na
podlagi teorije "Mobilna skupnost praks" (angl. »Mobile community of
practice«, MCoP) (Kietzmann et al., 2013), v kateri člani komunicirajo med
seboj prek mobilne naprave in sodelujejo pri skupnem učenju in izmenjavi
informacij. S prvo skupino vprašanj so želeli pridobiti podatke o potrebah po
mobilnih informacijah med študenti Pekinške univerze. Z drugo skupino vprašanj so
preverjali, v kolikšni meri so študenti Pekinške univerze uporabljali svoje
mobilne naprave za izvajanje različnih formalnih in priložnostnih učnih
dejavnosti (npr. spletne razprave in druge skupne učne dejavnosti s sošolci).
Naslednji sklop vprašanj je bil osredotočen na prepoznavanje vrste težav ali
ovir, s katerimi se soočajo z mobilno tehnologijo za različne učne dejavnosti.
Preostali elementi vprašalnika so bili zasnovani tako, da so ugotovili, v
kolikšni meri so študenti uporabljali svoje mobilne naprave za dostop do
različnih spletnih storitev in virov, ki jih nudi knjižnica Pekinške univerze.
Prvotni vprašalnik je bil sestavljen
v angleščini in so ga pozneje prevedli v kitajščino. Oblikovan je bil na spletni
anketni platformi WJX (alternativa na celinski Kitajski, ker je Googlova anketa
blokirana). Po pilotskem testiranju ankete so raziskovalci vsem študentom Pekinške
univerze prek WeChat (večnamenske aplikacije za družbeno komuniciranje, razvite
na Kitajskem) poslali spletni klic s pozivom k sodelovanju, ponovni opomnik so
poslali štiri tedne kasneje. Spletni vprašalnik je bil od 1. oktobra 2015 do
31. januarja 2016 na voljo vsem anketirancem na Pekinški univerzi, torej štiri mesece.
 |
| Vir: Unsplash |
Zbrali so 319 odgovorov (LIS, 63
in ne-LIS, 256). Ugotovili so, da ni bilo bistvenih razlik med obema študentskima
skupinama (LIS v primerjavi z ne-LIS). Dejansko sta obe študentski skupini
uporabljali svoje pametne telefone za vključevanje v različna učenja,
raziskave, socialna omrežja, zabavne in rekreacijske dejavnosti na podobni
ravni. Vendar pa avtorji opozarjajo, da je bila študentska skupina LIS nekoliko
manj aktivna pri dostopu do spletnih storitev in virov, ki jih ponuja njihova
univerzitetna knjižnica. Ta ugotovitev je bila v nasprotju s prvotnim
pričakovanjem raziskovalcev. Vendar je raziskava kljub temu pokazala, da študenti
LIS niso nujno manj aktivni ali "odprti" kot drugi študenti. V
primerjavi s kolegi, ki niso vključeni v LIS, so bili enako aktivni pri uporabi
mobilnih naprav za (zlasti sodelovalno) učenje in raziskovanje.
Raziskava je na drugi strani
pokazala, da so bili študenti LIS bolj usmerjeni k branju e-knjig in k
različnim oblikam skupnega učenja. Zato avtorji ugotavljajo, da je prezgodaj
sklepati o tem, da študenti LIS še niso "strokovno pripravljeni" na
usvajanje mobilnih tehnologij na svojem prihodnjem delovnem mestu.
Kljub pomanjkljivostim
(kvalitativni podatki) je raziskava omogočila vpogled na mobilne učne prakse
študentov LIS. Avtorji so z raziskavo želeli prispevati k obstoječi literaturi
s področja LIS in zagotoviti nova
spoznanja za prihodnje raziskave na tem področju. Predlagajo, da bi lahko
nadaljnje raziskave vključile načine, kako fakultete in študenti LIS
uporabljajo in se odzivajo na različna spletna mesta in mobilne aplikacije,
prilagojene določeni disciplini. Drug vidik, ki bi ga bilo mogoče upoštevati,
je, kako želijo študenti LIS izraziti različne naučene veščine ali usvojiti
tehnološke inovacije na svojih prihodnjih delovnih mestih LIS. Avtorji priporočajo
nadaljnje študije za določitev različnih dejavnikov, ki študente LIS ovirajo
pri uporabi spletnih virov in storitev univerzitetne knjižnice na bolj aktivni
ravni.
Raziskav s področja uporabe mobilne tehnologije med študenti LIS je bilo že kar nekaj, res pa je da so bile vse pretežno izvedene v Aziji. Glede na to, da so Kitajci v svetovnem vrhu v uporabi mobilne tehnologije, morda rezultate te raziskave ne moremo upoštevati pri situaciji v Sloveniji oz. Evropi. Je pa tema raziskave dobra ideja za izvedbo raziskave, ki bi razkrila situacijo glede uporabe mobilne tehnologije v študijske namene med slovenskimi LIS študenti.
Vir:
Komentarji
Objavite komentar