Mobilne učne izkušnje kitajskih študentov LIS


Glede na to, da se študentje knjižnične in informacijske znanosti (angl. »Library and information science«) usposabljajo za bodoče strokovnjake na tem področju, se pričakuje, da so pripravljeni in dejavni pri vključevanju mobilne tehnologije v svoje vsakodnevne učne izkušnje. Na univerzi v Pekingu so Lau et al. (2020)  želeli raziskati njihove učne navade in uporabo spleta ter potrebe po informacijah, medosebne komunikacije in uporabo družabnih omrežij. Z raziskavo so želeli ugotoviti, v kolikšni meri so ti študentje dostopali do virov in storitev spletne knjižnice z uporabo svojih mobilnih naprav in nato primerjali ugotovitve z drugimi študenti, ki niso člani LIS.

Raziskave so se lotili s preučevanjem dveh skupin študentov na Pekinški univerzi, in sicer študentov LIS in študentov, ki ne študirajo LIS. Raziskovali so njihov odnos in stopnjo aktivnosti pri sprejemanju mobilne tehnologije v vsakdanjem življenju, pa tudi v njihovih učnih praksah. Za zbiranje podatkov so uporabili kvantitativno anketo.



Vir: Unsplash



Želeli so odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:

VP1. V kolikšni meri študenti LIS vključujejo mobilno tehnologijo v svoje vsakodnevne učne prakse v primerjavi z drugimi študenti, ki niso študenti LIS na Pekinški univerzi?
VP2. V kolikšni meri študenti LIS uporabljajo mobilno tehnologijo za dostop do virov in storitev, ki jih nudi njihova univerzitetna knjižnica, v primerjavi z drugimi študenti, ki niso študenti LIS na Pekinški univerzi?
VP3. V kolikšni meri študenti LIS uporabljajo mobilno tehnologijo za družbena omrežja v primerjavi z drugimi študenti, ki niso študenti LIS na Pekinški univerzi?
VP4. V kolikšni meri študenti LIS uporabljajo mobilno tehnologijo za različne rekreativne in zabavne namene v primerjavi z drugimi študenti, ki niso študenti LIS na Pekinški univerzi?

Vprašalnik so oblikovali na podlagi teorije "Mobilna skupnost praks" (angl. »Mobile community of practice«, MCoP) (Kietzmann et al., 2013), v kateri člani komunicirajo med seboj prek mobilne naprave in sodelujejo pri skupnem učenju in izmenjavi informacij. S prvo skupino vprašanj so želeli pridobiti podatke o potrebah po mobilnih informacijah med študenti Pekinške univerze. Z drugo skupino vprašanj so preverjali, v kolikšni meri so študenti Pekinške univerze uporabljali svoje mobilne naprave za izvajanje različnih formalnih in priložnostnih učnih dejavnosti (npr. spletne razprave in druge skupne učne dejavnosti s sošolci). Naslednji sklop vprašanj je bil osredotočen na prepoznavanje vrste težav ali ovir, s katerimi se soočajo z mobilno tehnologijo za različne učne dejavnosti. Preostali elementi vprašalnika so bili zasnovani tako, da so ugotovili, v kolikšni meri so študenti uporabljali svoje mobilne naprave za dostop do različnih spletnih storitev in virov, ki jih nudi knjižnica Pekinške univerze.

Prvotni vprašalnik je bil sestavljen v angleščini in so ga pozneje prevedli v kitajščino. Oblikovan je bil na spletni anketni platformi WJX (alternativa na celinski Kitajski, ker je Googlova anketa blokirana). Po pilotskem testiranju ankete so raziskovalci vsem študentom Pekinške univerze prek WeChat (večnamenske aplikacije za družbeno komuniciranje, razvite na Kitajskem) poslali spletni klic s pozivom k sodelovanju, ponovni opomnik so poslali štiri tedne kasneje. Spletni vprašalnik je bil od 1. oktobra 2015 do 31. januarja 2016 na voljo vsem anketirancem na Pekinški univerzi, torej  štiri mesece.


Vir: Unsplash


Zbrali so 319 odgovorov (LIS, 63 in ne-LIS, 256). Ugotovili so, da ni bilo bistvenih razlik med obema študentskima skupinama (LIS v primerjavi z ne-LIS). Dejansko sta obe študentski skupini uporabljali svoje pametne telefone za vključevanje v različna učenja, raziskave, socialna omrežja, zabavne in rekreacijske dejavnosti na podobni ravni. Vendar pa avtorji opozarjajo, da je bila študentska skupina LIS nekoliko manj aktivna pri dostopu do spletnih storitev in virov, ki jih ponuja njihova univerzitetna knjižnica. Ta ugotovitev je bila v nasprotju s prvotnim pričakovanjem raziskovalcev. Vendar je raziskava kljub temu pokazala, da študenti LIS niso nujno manj aktivni ali "odprti" kot drugi študenti. V primerjavi s kolegi, ki niso vključeni v LIS, so bili enako aktivni pri uporabi mobilnih naprav za (zlasti sodelovalno) učenje in raziskovanje.

Raziskava je na drugi strani pokazala, da so bili študenti LIS bolj usmerjeni k branju e-knjig in k različnim oblikam skupnega učenja. Zato avtorji ugotavljajo, da je prezgodaj sklepati o tem, da študenti LIS še niso "strokovno pripravljeni" na usvajanje mobilnih tehnologij na svojem prihodnjem delovnem mestu. 

Kljub pomanjkljivostim (kvalitativni podatki) je raziskava omogočila vpogled na mobilne učne prakse študentov LIS. Avtorji so z raziskavo želeli prispevati k obstoječi literaturi s področja LIS in zagotoviti  nova spoznanja za prihodnje raziskave na tem področju. Predlagajo, da bi lahko nadaljnje raziskave vključile načine, kako fakultete in študenti LIS uporabljajo in se odzivajo na različna spletna mesta in mobilne aplikacije, prilagojene določeni disciplini. Drug vidik, ki bi ga bilo mogoče upoštevati, je, kako želijo študenti LIS izraziti različne naučene veščine ali usvojiti tehnološke inovacije na svojih prihodnjih delovnih mestih LIS. Avtorji priporočajo nadaljnje študije za določitev različnih dejavnikov, ki študente LIS ovirajo pri uporabi spletnih virov in storitev univerzitetne knjižnice na bolj aktivni ravni.

Raziskav s področja uporabe mobilne tehnologije med študenti LIS je bilo že kar nekaj, res pa je da so bile vse pretežno izvedene v Aziji. Glede na to, da so Kitajci v svetovnem vrhu v uporabi mobilne tehnologije, morda rezultate te raziskave ne moremo upoštevati pri situaciji v Sloveniji oz. Evropi. Je pa tema raziskave dobra ideja za izvedbo raziskave, ki bi razkrila situacijo glede uporabe mobilne tehnologije v študijske namene med slovenskimi LIS študenti.


Vir:

Komentarji