Razlike med uporabniki pri uporabi mobilnih knjižničnih storitev - raziskava na Univerzi v Illinoisu, ZDA
Na ameriški Univerzi v Illinoisu je James Hahn izvedel
raziskavo o razlikah med uporabniki pri pridobivanju izkušenj pri uporabi
knjižničnih storitev. Izhajal je iz stališča, da se pri pridobivanju novega
znanja uporabniki razlikujejo. Želel je preučiti njihovo vedenje pri uporabi
mobilnih naprav za knjižnične storitve in pri tem upošteval geografsko lokacijo,
družbeni in ekonomski status. Analiziral
je datum in čas interakcij oz. uporabe knjižničnih storitev z mobilnimi
napravami.
Hahn je opazoval napredek uporabnikov pri uporabi
knjižničnih storitev in sicer kako so napredovali z začetniške stopnje do bolj
izkušene. Za potrebe raziskave je kot izkušene uporabnike knjižnice opredelil
knjižničarske strokovnjake.
![]() |
Vir: https://minrvaproject.org/librarians.php |
Raziskavo je izvedel v okviru uporabe mobilne aplikacije Minrva, ki je primerljiva z našo mobilno
aplikacijo mCOBISS (torej katalog, Moja knjižnica ipd.) in omogoča mobilni
dostop do knjižničnih storitev z iOS in Android operacijskim sistemom. Za
vrednotenje razvoja uporabnikov je uporabil sistemske dnevnike s strežnikov, ki
beležijo transakcije uporabnikov v modularni mobilni aplikaciji knjižnice
Univerze v Illinoisu. Modularni sistem je vključeval sestavne dele, ki se jih
sčasoma doda ali odstrani glede na razvoj aplikacije. V raziskavi je poleg sistemskih
dnevnikov uporabil tudi novejšo metodo, t.i. analizo učenja (angl. »learning
analytics), ki vključuje računalniške in podatkovne analize učenja (npr. vsebinsko
analizo študijskih del) in ima vse večji pomen v visokem šolstvu, med drugim tudi
v kontekstu visokošolskih knjižnic.
V raziskavi je analiziral dnevnike transakcij z namenom
raziskati, katere dele aplikacije so najpogosteje uporabljali novi študenti. V
prvem semestru je analiziral uporabo posameznih delov aplikacije in ugotovil,
da so med najbolj uporabljenimi deli mobilne aplikacije Minrva modul za iskanje
po katalogu, tehnološki modul in zaslonski modul (prikaz). S ciljem razumevanja
narave uporabniškega razvoja je nato analiziral dnevnike transakcij za daljše
obdobje (2013–2017).
Z osredotočanjem na modularno uporabo v daljšem časovnem
obdobju je ugotovil, da je več kot
polovica opazovanih uporabnikov uporabljala le en modul, medtem ko jih je 39 % dostopalo do več modulov in tako pokazalo
napredek v svojem razvoju kot knjižničnega
uporabnika. Raziskavo je tako zaključil z ugotovitvijo, da na napredovanje
v znanju vplivajo izkušnje.
Raziskava je nedvomno podala koristne ugotovitve, sploh v
okviru raziskave različnih modulov mobilne aplikacije. Vseeno pa lahko v njeni
metodološki konstrukciji pogrešamo kvalitativne metode, ki bi podale več podatkov
z uporabniškega vidika. Tako bi pridobili odgovore na to, zakaj je polovica
udeleženih v raziskavi skozi daljše obdobje uporabljala le en modul in jih je le 39% pokazalo napredek z uporabo večih modulov mobilne aplikacije. Kljub
temu je Hahn postavil temelje oz. izhodišča za nadaljnje raziskave v mobilni
informacijski znanosti.
Komentarji
Objavite komentar