Uporaba mobilne aplikacije za iskanje po katalogu - primer tajvanske univerze

Nekatere novejše raziskave (Bomhold, 2015; Abdulrazzaq in Al-Ani, 2018) so pokazale, da je med najbolj priljubljenimi mobilnimi storitvami knjižnic iskanje po katalogu. Glede na to, da katalog omogoča dostop do knjižničnih zbirk, so se na tajvanski univerzi Fu Jen v Taipeiju osredotočili na informacijsko vedenje študentov pri uporabi mobilne aplikacije, ki omogoča iskanje po katalogu. Rezultati naj bi omogočili načrtovanje in oblikovanje učinkovite knjižnične mobilne aplikacije.

Želeli so odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:

RQ1 - Ali je uporaba mobilne aplikacije v primerjavi s prenosnim računalnikom bolj učinkovito orodje za iskanje po katalogu?

RQ2 - Na katere težave študenti naletijo pri uporabi mobilne aplikacije za iskanje po katalogu?

RQ3 - Kakšno mnenje in predloge imajo študenti o mobilnih aplikacijah, ki jih ponuja knjižnica?

Pri izbiri metod raziskave so se opirali na ugotovitve avtorjev Arzole in Havelke (2016), ki sta ugotovila, da je mogoče največ kvalitativnih podatkov o uporabi knjižničnih mobilnih aplikacij pridobiti z osebnimi intervjuji in opazovanjem uporabnikov. Obvestilo so objavili na oglasni deski PTT, največji elektronski platformi v Tajvanu, vabilo pa je veljalo le za dodiplomske študente na Fu Jen Katoliški Univerzi, ki imajo v lasti mobilne naprave in dnevno uporabljajo knjižnične mobilne aplikacije. Glede na to, da so študente motivirali s honorarjem, so zaradi omejenih finančnih sredstev raziskavo opravili le med 16 študenti. Ker so predvidevali, da so nekateri študenti bolj izvedeni v iskanju po katalogu domače univerze kot drugi, so v raziskavo vključili le iskanje po katalogu tajvanske Narodne univerzitetne knjižnice, ki naj bi bil udeležencem morda manj znan.

 

 Vir: Chen, S. C. (2019). Undergraduate students use of mobile apps to search library catalogs. Library Hi Tech.

Pri metodi opazovanja so udeležencem zastavili štiri naloge iskanja po katalogu: iskanje po avtorju, iskanje po naslovu in iskanje po temi, pri čemer so pri iskanju po naslovu vključili tudi prevedena dela. Udeleženci so iskali po katalogu na iPad Mini 4, na katerega je bila nameščena aplikacija kataloga NTU Knjižnice. Polovica udeležencev je najprej uporabila iPad, medtem ko je druga polovica morala najprej uporabiti prenosni računalnik. Pred opazovanjem so zabeležili osebne podatke udeležencev (spol, stopnja študija, imena aplikacij). Študenti so po opravljenih nalogah na list papirja napisali odgovore na zastavljena vprašanja o uporabi aplikacije; prav tako so pri izvajanju nalog posneli zaslonsko sliko na iPadu in prenosnem računalniku. Za metodo opazovanja so izvedli še osebne intervjuje, v katere so vključili vprašanja o primerjavi med mobilnimi aplikacijami in prenosnim računalnikom, mnenju o njihovih uporabniških vmesnikih, bibliografskih informacijah, pripravljenosti o uporabi aplikacije za iskanje po katalogu in morebitnih okoliščinah za uporabo mobilne aplikacije.

Raziskava je pokazala, da so mobilne aplikacije učinkovito orodje za iskanje po katalogu, saj so vsi udeleženci kljub vzporedni uporabi prenosnega računalnika obvladali iskanje tudi prek mobilne aplikacije. Poleg tega je iskanje prek mobilnih aplikacij trajalo krajši čas. Na iskanje na mobilni napravi je vplivala majhna velikost ekrana in s tem slabši prikaz pridobljenih rezultatov iskanja po katalogu. Pri iskanju prek mobilne aplikacije so avtorji ugotovili tudi, da študenti niso bili spretni pri uporabi različnih iskalnih funkcij, ki jih le-ta omogoča. Mnenja so, da je to lahko posledica drugih dejstev (informacijska pismenost). Zanimivo je tudi dejstvo, da se je kljub temu, da mobilna aplikacija ni zapletena za uporabo, polovica udeleženih študentov odločila, da v prihodnje za iskanje po katalogu ne bo uporabila mobilne aplikacije. Avtorji domnevajo, da je potrebno še nadgraditi uporabniški vmesnik, vendar ugotavljajo, da ima velik vpliv majhnost zaslona mobilnih naprav. Študenti so pri okoliščinah za uporabo mobilne aplikacije navedli le tiste, pri katerih bi trajalo preveč časa za vklop prenosnega računalnika oziroma tiste, ki bi zahtevale enostavno poizvedbo.

 

 Vir: Chen, S. C. (2019). Undergraduate students use of mobile apps to search library catalogs. Library Hi Tech.

Raziskava je bila kvalitativno dobro zastavljena, kljub temu, da ji lahko oporekamo izvedbo le med 16 udeleženci. To število nikakor ne more zastopati večine študentske populacije. Eden izmed odgovorov zakaj ne bodo uporabljali mobilne aplikacije za iskanje po katalogu je bil tudi ta, da ne uporabljajo pogosto knjižničnih storitev, zato tudi mobilne aplikacije v ta namen niso zanimive. Tu se spet srečamo z motivacijo naših uporabnikov za uporabo in poznavanje knjižničnih storitev in s tem tudi z nujnostjo promocije knjižnice in njene ponudbe. Pri tem je pomembno sodelovanje s pedagoškimi delavci visokošolskih ustanov, ki igrajo pri tem veliko vlogo. Torej, promocija bi morala biti bolj intenzivna in kot taka morda šele učinkovita. Potrebno je ozavestiti dejstvo, da je knjižnica nujna za študijski proces in služi za podporo pri študiju ter s svojimi (sodobnimi) orodji lahko participira pri izvedbi le-tega. Odgovor na to, katere strategije uporabiti za ozaveščanje in posledično uporabo storitev, ostaja na strani knjižnic in morda v ugotovitvah mnogih raziskav.

Vir:

Chen, S. C. (2019). Undergraduate students use of mobile apps to search library catalogs. Library Hi Tech.