Teoretični vidik mobilnega branja
Kuzmičová, Schilhab & Burke (2018) so na podlagi
znanstvenih del Anne Mangen, ki je raziskovala digitalno branje, preučevali
branje leposlovja na mobilnih napravah. Ugotovili so, da izkušnja digitalnega
(mobilnega) branja ni pogojena le z interakcijo med bralcem in napravo (Mangen,
2008), temveč je vpeta tudi v neposredno okolje in širši kontekst. To dejstvo
so poimenovali »omejenost situacije« (angl. situation constraint).
Pri mobilnem branju so izpostavili štiri področja:
1.
afektivnost (odnos bralca do naprave),
2.
vpetost v trenutne okoliščine,
3.
utrjevanje pozornosti in
4.
poglobljeno branje.
Prvo področje, afektivnost, predpostavlja, da pozitiven
odnos bralcev do njihovih mobilnih naprav pri branju narašča, in napravo vedno
bolj dojemajo kot koristno orodje za
branje ter ob njeni uporabi razvijejo (včasih estetsko) navezanost.
Drugo področje izpostavlja tehnološke prednosti mobilnih
naprav, ki omogočajo bralcem, da berejo v različnih okoliščinah in pri tem
prihaja do vedno bolj tesne zveze med besedilom in situacijo. Mangen (2008)
navaja pri vpetosti v trenutne okoliščine dva argumenta: bralčev odnos do
naprave, ki ga spremlja navezanost in pomembnost digitalizacije(besedil), ki lahko
vpliva na manj poglobljeno branje in zajema vidno pojavnost.
Tretje področje je utrjevanje pozornosti, ki predvideva
različne načine mobilnega branja, ki ne vplivajo na intelektualno sposobnost
bralčevega osredotočanja pri poglobljenem branju. Pozornost kot del kognitivne
znanosti razlikujejo v dveh tipih: eksogena pozornost, ki vključuje reakcijo na
zunanje dražljaje in endogeno pozornost, ki vključuje pozornost na mentalno
dogajanje. Tipičen primer eksogene pozornosti je hkratna pozornost na dogajanje
na mobilni napravi in na dogajanje v okolici; medtem ko je tipična endogena
pozornost osredotočanje na notranje, mentalno dogajanje (čustva, spomini,
podobe). Mobilno branje zahteva tako eksogeno kot endogeno pozornost, odvisno
od okoliščin (če je okolje manj hrupno in nasičeno, je lahko potrebne manj
eksogene pozornosti).
Četrto in zadnje področje je poglobljeno branje, katerega je
po mnenju avtorjev potrebno teoretično ponovno opredeliti z upoštevanjem bralčevega nestandardnega branja. Avtorji ugotavljajo, da je
poglobljeno branje pri mobilnem branju večkrat prekinjeno zaradi zunanjih
dražljajev, zato med bralci ni pogosto.
Kuzmičová, Schilhab & Burke (2018) so se lotili definiranja lastnosti mobilnega
branja predvsem s kognitivnega vidika in upoštevanjem teoretičnih izhodišč
(Mangen, Ihde, Kuzmičová).
Potrebna bi bila empirična raziskava, ki bi potrdila ugotovitve. Vseeno pa je
prispevek zanimiv zaradi opredelitve termina mobilno branje in koristen kot
izhodiščna točka za nadaljnje raziskave.
Viri:
Komentarji
Objavite komentar