Izgradnja mobilne aplikacije v visokošolski knjižnici


Ker je med uporabniki vedno bolj priljubljena uporaba mobilnih naprav, morajo tudi knjižnice prilagoditi svoje storitve za mobilni dostop do informacij. Izdelava mobilnih aplikacij se pogosto dogaja zunaj knjižnice, kljub temu pa je možna izdelava mobilnih aplikacij tudi v okviru knjižničnih nalog. To so dokazali v ameriški visokošolski knjižnici University of Louisville Kornhauser Health Sciences Library (KHSL), kjer so se lotili izdelave lastne mobilne aplikacije. 







Po zagotovitvi financiranja s strani državnega združenja knjižnic je knjižnična ekipa na podlagi učnega načrta fakultete začela razvijati mobilno aplikacijo »Kornhauser Resource Discovery System« (KRDS).  Usposabljanje osebja je bila nujna sestavina izgradnje mobilne aplikacije, in sicer so se morali izbrani bibliotekarji samo-izobraževati v obsegu 10 ur z udeležbo na spletnih tečajih MOOC. Naslednji korak je bila določitev bibliotekarja glede na tehnično področje, znotraj katerega ima že nekaj predhodnega znanja, t.i. . »Emerging Technologies Librarian« (ETL). Z vključitvijo ETL so se hoteli izogniti načrtovanju zapletene aplikacije, ki bi bila preveč težavna za programiranje in dolgoročno vzdrževanje. Določili so tudi bibliotekarja, ki ima izkušnje z učnim načrtom in pozna tematske potrebe uporabnikov ter bibliotekarja, ki bo preverjal statistiko uporabe že obstoječih knjižničnih virov in storitev.

Pred izvedbo izgradnje mobilne aplikacije je potrebno ugotoviti, ali obstajajo potrebe po takšni aplikaciji in zagotoviti vključenost celotne ekipe osebja, ne le določenih za posamezna področja; pri tem pa po mnenju avtorjev ni odveč, če se zgledujejo po že obstoječih podobnih aplikacijah v drugih ustanovah. Tak način preprečuje preobremenjenost določenih oseb v ekipi in zagotavlja več informacij pri izgradnji mobilne aplikacije. Ko so upoštevana ta pravila, se izdela prototip aplikacije, ki je namenjen testiranju delovanja aplikacije. Prototip KRDS je bil izdelan s tehniko »wireframinga« (slv. »žično okvirjanje«), najbolj uveljavljene metode za oblikovanje mobilnih aplikacij in mobilnih strani za knjižnice. Prototip razvije ETL bibliotekar in še ne vsebuje estetske komponente, kot so barva, grafična podoba itd.




Avtorji so izpostavili težavo s časom, ki je potreben za tako izdelavo in priporočajo vodjem knjižnic strpnost in razumevanje, da bo potrebnega več časa njihovih zaposlenih za načrtovanje in izgradnjo mobilne aplikacije. Prav tako predlagajo, da se poišče financerje oz. sponzorje za izgradnjo še po drugih poteh financiranja, na primer financerje/ustanove s specializiranega področja fakultet.

Razširjenost pametnih telefonov že zahteva od bibliotekarjev, da se prilagodijo potrebam uporabnikov in so pri tem sami vključeni v izgradnjo novih (mobilnih) storitev. Svojo raziskavo so avtorji zaključili z mislijo, da morajo bibliotekarji spremeniti odnos do načina pridobivanja novih digitalnih storitev, ki se opirajo na zunanje ponudnike, in da morajo pomisliti tudi na to, ali lahko s svojim znanjem sami prispevajo k ponudbi tovrstnih storitev.

Misel ni tako napačna glede na današnjo dostopnost do potrebnih znanj za izgradnjo mobilne aplikacije. Vprašanje je le ali so bibliotekarji pripravljeni žrtvovati svoj čas in ga nameniti za dodatno samo-izobraževanje. Pomembno pa je tudi dejstvo, ki ga je ta raziskava dokazala – s pripravljenostjo in ustreznim načrtovanjem lahko sami izboljšamo ponudbo (mobilnih) knjižničnih storitev.

Vir:

Komentarji