Izgradnja mobilne aplikacije v visokošolski knjižnici
Ker je med uporabniki vedno bolj priljubljena uporaba
mobilnih naprav, morajo tudi knjižnice prilagoditi svoje storitve za mobilni
dostop do informacij. Izdelava mobilnih aplikacij se pogosto dogaja zunaj knjižnice,
kljub temu pa je možna izdelava mobilnih aplikacij tudi v okviru knjižničnih
nalog. To so dokazali v ameriški visokošolski knjižnici University of
Louisville Kornhauser Health Sciences Library (KHSL), kjer so se lotili
izdelave lastne mobilne aplikacije.
Po zagotovitvi financiranja s strani državnega združenja
knjižnic je knjižnična ekipa na podlagi učnega načrta fakultete začela
razvijati mobilno aplikacijo »Kornhauser Resource Discovery System« (KRDS). Usposabljanje osebja je bila nujna sestavina
izgradnje mobilne aplikacije, in sicer so se morali izbrani bibliotekarji samo-izobraževati
v obsegu 10 ur z udeležbo na spletnih tečajih MOOC. Naslednji korak je bila določitev
bibliotekarja glede na tehnično področje, znotraj katerega ima že nekaj
predhodnega znanja, t.i. . »Emerging Technologies Librarian« (ETL). Z
vključitvijo ETL so se hoteli izogniti načrtovanju zapletene aplikacije, ki bi
bila preveč težavna za programiranje in dolgoročno vzdrževanje. Določili so
tudi bibliotekarja, ki ima izkušnje z učnim načrtom in pozna tematske potrebe
uporabnikov ter bibliotekarja, ki bo preverjal statistiko uporabe že obstoječih
knjižničnih virov in storitev.
Pred izvedbo izgradnje mobilne aplikacije je potrebno
ugotoviti, ali obstajajo potrebe po takšni aplikaciji in zagotoviti vključenost
celotne ekipe osebja, ne le določenih za posamezna področja; pri tem pa po
mnenju avtorjev ni odveč, če se zgledujejo po že obstoječih podobnih
aplikacijah v drugih ustanovah. Tak način preprečuje preobremenjenost določenih
oseb v ekipi in zagotavlja več informacij pri izgradnji mobilne aplikacije. Ko
so upoštevana ta pravila, se izdela prototip aplikacije, ki je namenjen
testiranju delovanja aplikacije. Prototip KRDS je bil izdelan s tehniko »wireframinga«
(slv. »žično okvirjanje«), najbolj uveljavljene metode za oblikovanje mobilnih
aplikacij in mobilnih strani za knjižnice. Prototip razvije ETL bibliotekar in še
ne vsebuje estetske komponente, kot so barva, grafična podoba itd.
Avtorji so izpostavili težavo s časom, ki je potreben
za tako izdelavo in priporočajo vodjem knjižnic strpnost in razumevanje, da bo
potrebnega več časa njihovih zaposlenih za načrtovanje in izgradnjo mobilne
aplikacije. Prav tako predlagajo, da se poišče financerje oz. sponzorje za
izgradnjo še po drugih poteh financiranja, na primer financerje/ustanove s
specializiranega področja fakultet.
Razširjenost pametnih telefonov že zahteva od
bibliotekarjev, da se prilagodijo potrebam uporabnikov in so pri tem sami
vključeni v izgradnjo novih (mobilnih) storitev. Svojo raziskavo so avtorji zaključili
z mislijo, da morajo bibliotekarji spremeniti odnos do načina pridobivanja
novih digitalnih storitev, ki se opirajo na zunanje ponudnike, in da morajo
pomisliti tudi na to, ali lahko s svojim znanjem sami prispevajo k ponudbi tovrstnih
storitev.
Misel ni tako napačna glede na današnjo dostopnost do
potrebnih znanj za izgradnjo mobilne aplikacije. Vprašanje je le ali so
bibliotekarji pripravljeni žrtvovati svoj čas in ga nameniti za dodatno
samo-izobraževanje. Pomembno pa je tudi dejstvo, ki ga je ta raziskava dokazala – s
pripravljenostjo in ustreznim načrtovanjem lahko sami izboljšamo ponudbo
(mobilnih) knjižničnih storitev.
Vir:
Komentarji
Objavite komentar