Model procesa iskanja informacij - Information Search Process (ISP) Model


Model procesa iskanja informacij, ki ga je ameriška strokovnjakinja na področju informacijskih ved Carol Kuhlthau objavila leta 1991, je eden najbolj pogosto citiranih v informacijski znanosti, zato je prav da mu posvetimo pozornost. Model ISP temelji na predpostavki, da posameznik zbira podatke iz različnih virov, tako formalnih kot neformalnih; pri tem se te informacije združijo s predhodnim znanjem, kar uporabniku omogoča, da čim prej razvije kritično razumevanje (Wiley & Williams, 2015) .

Razvoj ISP kot konceptualnega modela je rezultat dvajsetletnih empiričnih raziskav, ki so se začele s kvalitativnim študijem srednješolcev. Model so kasneje preverjali v longitudinalnih študijah primerov in obsežnih študijah različnih vzorcev uporabnikov knjižnic. Model ISP opisuje izkušnje uporabnikov v procesu iskanja informacij kot niz misli, čustev in dejanj. Misli, ki se začnejo kot negotove, nejasne in dvoumne, postanejo jasnejše, bolj osredotočene in specifične, ko proces iskanja napreduje. Osrednji del modela ISP je negotovost, na podlagi katere je Kuhlthauova (1991) oblikovala načelo negotovosti pri iskanju informacij. 



ResearchGate: Kuhlthaus ISP model



Kuhlthauin model ISP (Kuhlthau, 1991) opisuje celostno izkušnjo iskanja informacij z vidika posameznika in njegova čustva, misli in dejanja v šestih fazah iskanja informacij:

1. faza: ZAČETEK – za to fazo je značilno pomanjkanje znanja ali razumevanja, ki vodi do  občutkov negotovosti in bojazni;
2. faza: IZBIRA - tema ali problem je identificirana in začetno negotovost nadomesti optimizem in pripravljenost za začetek iskanja;
3. faza: RAZISKOVANJE – v tej fazi se pojavljajo neskladne, nezdružljive informacije in občutki negotovosti in zmedenosti;
4. faza: FORMULACIJA – v tej fazi se oblikuje osredotočena perspektiva, negotovost se zmanjšuje in se poveča zaupanje;
5. faza:  ZBIRANJE – v tej fazi uporabnik zbira primerne informacije in se zaradi interesa in občutka vključenosti njegova negotovost zmanjšuje;
6. faza: ZAKLJUČEVANJE ISKANJA/PREDSTAVITEV – v tej fazi je proces iskanja informacij  zaključen in pridobljeno znanje je mogoče dokazati.


Pri tem opredeljuje tri področja izkušenj: čustvene (občutke), kognitivne (misli) in fizične (akcije), ki so skupne vsaki stopnji.

Kuhlthau (1991) je pri načelu negotovosti predvidevala, da informacije pogosto povečujejo negotovost v zgodnjih fazah procesa iskanja. Poudarjala je, da se tako čustvena kot kognitivna negotovost v procesu iskanja informacij pri posamezniku povečuje in zmanjšuje, najpogosteje se poveča v zgodnjih fazah postopka iskanja. Čustveni simptomi negotovosti, zmedenosti in frustracije, ki prevladujejo v zgodnjih fazah iskanja informacij, so povezani z nejasnimi mislimi o temi ali problemu. Afektivni vidiki, kot so negotovost in zmedenost, lahko vplivajo na presojo pomembnosti in na kognitivne vidike, kot so osebno znanje in vsebina informacij.   

Osrednjega pomena v procesu iskanja je po mnenju avtorice oblikovanje žarišča ali osebne percepcije teme iskanja. Na tej točki se občutki spreminjajo iz negotovega v samozavestni, misli se spreminjajo iz nejasnih v bolj jasne in uporabnikov interes za informacije se povečuje. Ko se znanje pri uporabnikih spremeni v jasnejše, so misli bolj osredotočene in se sproži večji premik v občutkih zaupanja in gotovosti. Torej se ljudje  ukvarjajo z iskanjem informacij celostno, s prepletanjem misli, čustev in dejanj. V vsaki fazi so značilni skupni vzorci mišljenja, občutka in delovanja.  




Model ISP je pri raziskovanju mobilnega informacijskega vedenja študentov uporabilo več avtorjev (Wiley & Williams, 2015; Krubu, Zinn & Hart, 2017). Wiley in Williams (2015) sta ugotovila, da med študenti v različnih fazah iskanja informacij na mobilnih napravah obstaja razlika v čustvenih, kognitivnih in fizičnih izkušnjah. Pri opazovanju študentov med iskanjem informacij sta ugotovila, da študenti, ki iščejo pomoč pri iskanju informacij, ne delujejo na isti stopnji modela ISP, prav tako tudi vsi negotovi študenti ne kažejo enake stopnje negotovosti (Wiley & Williams, 2015).Tudi Krubu, Zinn in Hart (2017) so v svoji raziskavi o mobilnem informacijskem vedenju na podlagi ISP modela, ki so jo izvedli med 77 študenti na specializirani nigerijski univerzi za inženirske vede ugotovila, da model ni najbolj aplikativen, saj stopnja negotovosti, optimizma, zmede/dvoma in nizke stopnje zaupanja, ki so značilni za začetne, selekcijske in raziskovalne faze modela ISP, niso bili izrazito opazni pri študentih. Mobilno informacijsko vedenje študentov na podlagi ISP modela sta raziskovali tudi Kwasitsu in Chiu (2019) na Warner Pacific University v ZDA. Na podlagi ankete, osebnih intervjujev in skupinskih delavnic s študenti sta prav tako ugotovili, da so študenti iskali informacije na nepredvidljiv način in da med njimi obstaja razlika pri iskanju. Vsem je bila skupna le uporaba mobilnih naprav v študijske namene v kombinaciji z družbenimi omrežji.


Vir: Pinterest - Carol Kuhlthau´s Information Search Process



Model ISP s svojim načelom negotovosti morda zato ni najbolj ustrezen za temeljite raziskave o informacijskem vedenju določenih uporabnikov. Kljub temu pa je z izpostavljeno negotovostjo pri iskanju informacij pomemben za bibliotekarje, ki lahko svojim uporabnikom v različnih fazah iskanja pomagajo uporabnikov. Ni  dvoma namreč, da kljub individualnim razlikam med vsemi uporabniki obstaja večja negotovost v začetnih fazah iskanja. Prav v teh zgodnjih fazah lahko bibliotekarji s svojimi znanji in upoštevanjem individualnih razlik, potreb in kompetenc uporabnikov nastopijo v vlogi informacijskega strokovnjaka/svetovalca; ISP model pa jim pri tem lahko služi kot dobra osnova.



Viri:












Ni komentarjev:

Objavite komentar

Model procesa iskanja informacij - Information Search Process (ISP) Model

Model procesa iskanja informacij, ki ga je ameriška strokovnjakinja na področju informacijskih ved Carol Kuhlthau objavila leta 1991, j...