Promocija mobilnih knjižničnih storitev v visokošolskih knjižnicah - primer Univerze McGill (Kanada)

Ob razširjeni uporabi mobilne tehnologije narašča tudi uporaba mobilnih aplikacij v študijske namene. Kljub temu lahko opazimo, da uporabniki visokošolskih knjižnic še vedno niso seznanjeni s ponudbo njihovih mobilnih storitev. Zato so se avtorji Canuel et al. (2017) iz Knjižnice McGill na Univerzi McGill v kanadskem Montrealu odločili izvesti raziskavo z namenom povečati poznavanje in uporabo knjižničnih mobilnih aplikacij med svojimi uporabniki.

Na Univerzi McGill so se zavedali pomembnosti promocije mobilnih storitev in na začetku raziskave leta 2013 ustanovili komisijo za mobilne aplikacije. Komisijo je sestavljalo tehnično in knjižnično osebje; njihova naloga pa je bila ne le zagotavljati mobilne storitve za študijske namene, temveč tudi na podlagi dejstev o njihovi uporabi oblikovati priporočila za promocijo mobilnih storitev na univerzi. Podatke o potrebah in uporabi knjižničnih mobilnih aplikacij so pridobivali z organizacijo in izvedbo delavnic, med katerimi so opazovali in beležili odzive uporabnikov, ter na podlagi tega (in statističnih podatkov) načrtovali razvoj aplikacij in načine za njihovo promocijo. Raziskava je trajala več let, od leta 2013 do 2016.

Vir: in Slideshare

Avtorji so za potrebe raziskave/promocije uporabili različne metode, ki so vključevale fakultetne e-biltene, aplikacijo spletnega vodiča, grafične oglase mobilnih storitev na spletni strani knjižnice in izobraževalne delavnice z namenom (testno) promovirati dve mobilni storitvi knjižnice – PressReader in BrowZine. V okviru raziskave so tekom šolskega leta izvedli štiri različne delavnice v različnih časovnih obdobjih med različnimi profili udeležencev raziskave – študenti, raziskovalci in knjižničnim osebjem. Med delavnicami  in pri izposojevalnem pultu so bila uporabnikom na voljo tudi knjižna kazala z grafičnimi oznakami mobilnih aplikacij PressReader in BrowZine. Promociji so namenili tudi nekaj prostora v univerzitetnem e-biltenu »Focus on Teaching«, v katerem so navadno objavljali vire za podporo poučevanja. V biltenu so aplikaciji promovirali eno šolsko leto, poleg so vedno navedli tudi povezavo do vodiča o knjižničnih mobilnih aplikacijah. Oglasa za aplikaciji PressReader in BrowZine sta vključevala povezave na operacijske sisteme iOS, Android in Windows.

V naslednjih letih so oglaševanje razširili še na družbena omrežja (Facebook in Twitter za promocijo delavnic); vodič o mobilnih storitvah, ki jih je zagotavljala knjižnica, so objavili v novi programski opremi LibGuides (URL povezavo so objavili tudi na univerzitetni IT spletni strani »Computing at McGills«) ter prvotnim grafičnim oglasom za PressReader in BrowZine dodali grafična oglasa za EBSCO Ebooks in OverDrive. Grafičnim oglasom na spletni strani so dodali slogan »Access free apps to help you with your research« (slv. »dostop do brezplačnih aplikacij za pomoč pri raziskovanju«). Na koncu so vzpostavili še blog na temo mobilnih aplikacij za študijske namene in URL povezavo bloga objavili v Vodiču o mobilnih storitvah.

Vir: Demco

Učinek dobro premišljene in načrtovane promocije so raziskali z dnevniki transakcij spletnega vodiča, bloga in spletne strani knjižnice; pri tem so bili pozorni na različna časovna obdobja. Nato so preučili statistiko mobilnih dostopov do aplikacij PressReader in BrowZine in opazili, da je dostop do obeh aplikacij narasel v prvih dveh letih in nato (kljub še bolj intenzivni promociji) v naslednjih letih upadel. 

 

Raziskava je pokazala, da je pri promociji imela največji vpliv na uporabo aplikacij objava v univerzitetnem e-biltenu. Raziskovalci so pri promociji veliko stavili na delavnice, vendar je raziskava na podlagi nizkega števila udeleženih pokazala, da je taka oblika delavnic neučinkovita ter da je potrebno v skladu z današnjim časom ponuditi uporabnikom drugačne načine izobraževanja. Avtorji so mnenja, da bi bilo smiselno vzpostaviti online module, ki uporabnikom omogočajo možnost izobraževanja kadarkoli in kjerkoli in ki podpirajo koncept individualnosti. 

Raziskavo so zaključili z ugotovitvijo, da je promocija projekt, ki zahteva sodelovanje večjega števila ljudi. Za promocijo je potrebno ne le načrtovanje, temveč tudi izpeljava in preučevanje odziva uporabnikov, za to pa je potrebno vključiti več zaposlenih iz celotne ustanove (fakultete), ne le knjižničnega osebja.

Rezultati raziskave so pokazali, da je največji uspeh pri promociji dosegla objava v univerzitetnem e-biltenu – to nam da misliti o (ne)obiskanosti spletnih strani visokošolskih knjižnic. Ne glede na to, ali je stran premišljeno in atraktivno oblikovana, s strani študentov navadno ni pogosto obiskana. Morda bi bil potreben najprej premislek/raziskava o tem, na kakšen način bi promovirali spletno stran knjižnice, ki je glede uporabnih informacijskih virov pogosto najbolj informativna; uporabniki pa očitno informacije o novitetah raje poiščejo na spletnih straneh fakultet… Kakorkoli, kanadska raziskava nam ponuja koristne ugotovitve o promociji – če želimo uporabnike visokošolskih knjižnic informirati in spodbuditi k uporabi mobilnih aplikacij v študijske namene, ne pozabimo na tovrstne storitve opozoriti tudi na drugih spletnih straneh fakultete/univerze. In predvsem, klasične oblike izobraževanja uporabnikov visokošolskih knjižnic niso več aktualne, čas je za nove. Kakšne, pa je odvisno od ugotovitev na podlagi rezultatov novih raziskav o vedenju in potrebah naših uporabnikov.

 Vir: 

Canuel, R., MacKenzie, E., Senior, A., & Torabi, N. (2017). Apps for academic success: Developing digital literacy and awareness to increase usage. Education for Information, 33(3), 135-152.