Raziskava o uporabniški izkušnji pri uporabi mobilnih knjižničnih storitev z metodo kognitivnega kartiranja

Z uporabo mobilne tehnologije se je spremenilo tudi informacijsko vedenje njenih uporabnikov, zato je pomembno poznavanje uporabnikove izkušnje (angl. "user experience", UX). Uporabniško izkušnjo pri uporabi mobilnih knjižničnih storitev z metodo kognitivnega kartiranja je raziskovala tudi Yaming Fu z londonske univerze, ki je letos predstavila pilotno verzijo svoje raziskave v okviru doktorskega konzorcija konference CHIIR´19 v Glasgowu.

Kognitivno kartiranje (angl. "cognitive mapping") je izraz, ki se nanaša na vrsto metod za raziskovanje miselnih reprezentacij. Te tehnike, utemeljene na teoriji osebnih konstruktov Georga Kellyja (1955), skušajo opisati miselne podobe, ki jih posamezniki uporabljajo pri obvladovanju znanja in informacij (Ženko, 2002). V kontekstu bibliotekarstva je kognitivno kartiranje znano kot način, kako v raziskavah pridobiti bogato informacijo o miselnih procesih uporabnikov v kratkem času. Metoda se je pričela uporabljati od leta 2000 v okviru visokošolskih knjižnic pri preučevanju vedenja njihovih uporabnikov, ko so v stiku z informacijskimi viri ali fizičnimi/digitalnimi knjižničnimi storitvami. Eden najbolj znanih primerov kognitivnega kartiranja v bibliotekarstvu je primer Projekta ERIAL (Ethnographic Research in Illinois Academic Libraries), v katerem je 137 udeleženih študentov upodabljalo svoje vtise o knjižnici z risanjem in uporabo svinčnikov različnih barv.


Vir:
 

Yaming Fu izvedbo svoje raziskave načrtuje v treh fazah: v prvi fazi je opravila pilotno študijo, s katero je pridobila nekaj idej o obliki izvedbe kognitivnega kartiranja in o vprašanjih pri osebnih intervjujih, v drugi fazi namerava pridobiti podatke o dostopih z metodo sistemskih dnevnikov, v tretji fazi bo opravila kognitivno kartiranje in pol-strukturirane intervjuje z uporabniki. 

V prvi fazi pilotne študije, ki jo je že izvedla, je sodelovalo 6 študentov z različnih kulturnih in visokošolskih okolij londonske univerze. Vsaka seja je potekala v učilnici z enim študentom in enim raziskovalcem s kombinacijo metode kognitivnega kartiranja in osebnim intervjujem in je trajala 30 minut. Pridobljenih je bilo 6 kognitivnih kart, na podlagi katerih so identificirali 67 elementov. Ti elementi so bili nato kategorizirani po tematikah na 5 kategorij. Odgovori pri osebnih intervjujih so bili analizirani z metodo vsebinske analize in 180 pridobljenih izjav kategoriziranih v 7 kategorij.

Glede na to, da so različne raziskave pokazale, da človeški možgani shranjujejo informacije v hierarhičnem vrstnem redu, lahko z analizo zaporedij pri risanju razkrijemo kognitivne procese pri tem. Med kognitivnim kartiranjem so študenti za prikaz zaporedij pri svojem razmišljanju in risanju uporabljali tri svinčnike različnih barv. Pri analizi kognitivnega kartiranja je Fu izračunala F/P indeks (Frequency/Position index), ki kaže na zaporedje elementov in pozicijo pri risanju ter prikazuje relativno pomembnost vsakega elementa.

Rezultati Fujine pilotne raziskave so pokazali, da so knjižnični katalog in različne oblike knjižničnih virov relativno pomembne pri misli na mobilno knjižnično storitev. Študenti so pri knjižničnih informacijskih virih najpogosteje navajali knjižnični katalog, različne elektronske vire, podatkovne zbirke in knjižnične online storitve.




S pilotno raziskavo je avtorica pridobila pomembne podatke o pričakovanjih uporabnikov glede knjižničnih mobilnih storitev, ki se nanašajo predvsem na personaliziranost storitev, obliko in na zaščito podatkov. Študenti so med najbolj pričakovanimi mobilnimi funkcijami izpostavili rezerviranje čitalniških mest, preverjanje prostih čitalniških mest in knjižnični katalog. Prav tako so izrazili veliko željo po personalizaciji mobilnih storitev, ki bi jim sporočale predloge o virih in novostih kot so obvestila o novih knjigah in predlogi o zanimivih knjigah. Vse to bi lahko bilo na voljo v primernem uporabniškem vmesniku in glede na personalizirane podatke ustrezno zaščiteno.

Pilotna raziskava je tako med drugim pokazala, da je kombinacija funkcij na mobilnih telefonih in zagotavljanje mobilnega dostopa do knjižničnih virov pomembna v kontekstu informacijskega vedenja sodobnih uporabnikov.

Yaming Fu je s svojo raziskavo že v prvi fazi prišla do pomembnih ugotovitev, ki bodo nedvomno vplivale na načrtovanje novih mobilnih knjižničnih storitev. Zanimiva je ugotovitev o personalizaciji, ki kaže na pomembnost koncepta zasebnosti, hkrati pa zahteva manj navigacije in s tem hitrejši dostop. Ideja je dobra, vendar na drugi strani uporabniku ne omogoča vpogleda v širši nabor informacij in ga s personalizacijo na nek način umešča v svoj prostor s prilagojenimi, omejenimi informacijami. To je težava mnogih današnjih mobilnih storitev, ki jo je potrebno upoštevati pri načrtovanju novih storitev.













Komentarji

Priljubljene objave