Raziskava o uporabniški izkušnji pri uporabi mobilnih knjižničnih storitev z metodo kognitivnega kartiranja

Z uporabo mobilne tehnologije se je spremenilo tudi informacijsko vedenje njenih uporabnikov, zato je pomembno poznavanje uporabnikove izkušnje (angl. "user experience", UX). Uporabniško izkušnjo pri uporabi mobilnih knjižničnih storitev z metodo kognitivnega kartiranja je raziskovala tudi Yaming Fu z londonske univerze, ki je letos predstavila pilotno verzijo svoje raziskave v okviru doktorskega konzorcija konference CHIIR´19 v Glasgowu.

Kognitivno kartiranje (angl. "cognitive mapping") je izraz, ki se nanaša na vrsto metod za raziskovanje miselnih reprezentacij. Te tehnike, utemeljene na teoriji osebnih konstruktov Georga Kellyja (1955), skušajo opisati miselne podobe, ki jih posamezniki uporabljajo pri obvladovanju znanja in informacij (Ženko, 2002). V kontekstu bibliotekarstva je kognitivno kartiranje znano kot način, kako v raziskavah pridobiti bogato informacijo o miselnih procesih uporabnikov v kratkem času. Metoda se je pričela uporabljati od leta 2000 v okviru visokošolskih knjižnic pri preučevanju vedenja njihovih uporabnikov, ko so v stiku z informacijskimi viri ali fizičnimi/digitalnimi knjižničnimi storitvami. Eden najbolj znanih primerov kognitivnega kartiranja v bibliotekarstvu je primer Projekta ERIAL (Ethnographic Research in Illinois Academic Libraries), v katerem je 137 udeleženih študentov upodabljalo svoje vtise o knjižnici z risanjem in uporabo svinčnikov različnih barv.