Zavedanje konteksta (context awareness) in mobilna informacijska poizvedba

Mobilne naprave imajo kar nekaj funkcij, ki jih osebni računalniki ne nudijo, npr. informacijo o lokaciji, vgrajeno kamero in mobilna družabna omrežja. Informacije, ki jih pridobimo na različne načine, lahko uporabimo za novo raziskovanje. Mobilno iskanje informacij je podprto s slikami, z avdio in videoposnetki ter njihovimi kombinacijami. Iskanje na podlagi lokacije, kot npr. iskanje odprtih trgovin v bližini, je prav tako posebnost in prednost mobilnih naprav, saj iskanje deluje na podlagi trenutne lokacije, ki jo zazna mobilna naprava z vgrajenim GPS sistemom in drugimi podatki o lokaciji (lokali v bližini). Med značilnosti mobilnih naprav v okviru zavedanja konteksta sodi tudi uporabna semantika v mobilni informaciji, ki je namenjena indeksiranju in poizvedbi. Mobilne aplikacije lahko uporabijo semantične metapodatke za prepoznavo povezav med viri podatkov in spletnimi objekti, lastnostmi in odnosi v različnih spletnih domenah. Podatkovno rudarjenje poizvedb, prijavljanja, klikov in spletnega prometa na mobilnih napravah omogoča profiliranje uporabnikov in je povezano tudi z novim terminom »rudarjenje novosti«, ki podaja podatke o uporabnikovem pregledovanju novic in na tak način zbira uporabne informacije o interesih uporabnika. Primer tipične mobilne aplikacije, ki izhaja iz zavedanja konteksta, je spletni iskalnik. 

Koshman (2011) razlikuje štiri tipe mobilnega konteksta znotraj MIR: prostorsko/lokacijski kontekst, časovni kontekst, družbeni kontekst in dostopni/tehnični kontekst. Na uporabnika zelo vplivajo dejavniki kje so in kaj delajo, vendar kljub temu kontekst ni vedno omejen na prostor in dejavnost. Na uporabnikove potrebe poleg lokacije in aktivnosti zelo vpliva tudi čas. Aktivnost uporabnikov pri iskanju informacij na mobilnih telefonih je pogosto pogojena z mobilnostjo in občasnostjo npr. ko uporabnik zamenja lokacijo, v kateri je na voljo omrežje, v lokacijo kjer omrežja ni. Poleg tega so pomembne okoliščine, kot je prisotnost drugih ljudi, posebne situacije, in časovna komponenta (koliko časa ima uporabnik v dani situaciji na voljo).

Vir: Aware

Avtor je izpostavil tudi nov okvir, ki razdeli mobilne poizvedbe v dva razreda: poizvedbe na podlagi aktivnosti, kjer uporabnik izvede informacijsko poizvedbo v skladu s svojimi trenutnimi aktivnostmi in poizvedbe na podlagi neaktivnosti, kjer je uporabnikova informacijska potreba vezana na določeno znanje. Poizvedbe na podlagi aktivnosti lahko poraja interakcija z drugimi ljudmi, ki sproži potrebo po določeni trenutni informaciji ali se ta potreba pojavi v okviru kakšnega drugega konteksta v on-the-go situations, medtem ko poizvedbe na podlagi neaktivnosti nastanejo na podlagi informacijske potrebe po znanju in pogosto zahtevajo bolj osredotočeno in poglobljeno iskanje. Aktivne storitve so večinoma uporabljene v kontekstu, kjer je malo motečih dejavnikov in je uporabnik lahko osredotočen na interakcijo s storitvijo; pasivne informacijske aktivnosti pa se izvajajo v kontekstih, kjer se uporabnik dolgočasi in si poskuša krajšati čas (Koshman, 2011). To seveda ni nujno, uporabnik lahko pasivne informacijske aktivnosti izvaja tudi v kakšnih drugih kontekstih, kot je npr. potreba po prebiranju (kratkih) novic zaradi informiranosti, ki je ravno tako pasivna informacijska aktivnost.

Med kontekstom in iskanjem tudi po Walshu (2012) obstaja tesna zveza pri mobilnem iskanju. V svoji raziskavi, ki jo je izvedel leta 2011, je na podlagi odprtih odgovorov ugotovil, da je iskanje pogosto povezano s trenutnim okoljem, v katerem se uporabnik nahaja in trenutnimi aktivnostmi, s katerimi se ukvarja. Eden takih primerov je uporaba GPS-ja na telefonu, ko uporabnik želi najti lokacijo, kamor mora priti. Potreba po informaciji se lahko pojavi tudi pri rekreiranju, kjer uporabnik lahko z mobilnimi senzorji opravi različne meritve svojega fizičnega stanja in na podlagi teh meritev pridobi informacije o svojem zdravstvenem stanju. 

Walsh (2012) je raziskoval tudi vpliv družbenih omrežij na uporabo pametnih telefonov in ugotovil, da družbena omrežja ne služijo le primarnemu namenu druženja, temveč ga uporabniki dojemajo tudi kot bogat vir informacij – na tak način izvejo za npr. razne dogodke, ki se bodo v bližnji prihodnosti zgodili v lokalni skupnosti. Poleg tega imajo pametni telefoni še eno prednost, in sicer uporabnikom služijo kot neke vrste organizator, ki ga lahko vedno nosijo s sabo in ki jih opominja na pomembne dogodke; temu služijo npr. razne mobilne aplikacije kot je koledar, v katerem imajo nastavljene opomnike na določene dogodke ali virtualna beležka, kamor lahko zabeležijo stvari, ki bi si jih morali zapomniti. Tako se jim ni potrebno več zapomniti vsake stvari, temveč v ta namen uporabljajo pametni telefon, ki jim v tem primeru služi kot dodatni spomin. V tem primeru gre za ničelne poizvedbe, ki jih omogočajo proaktivni iskalni sistemi in za katere je značilen hiter dostop do relevantne informacije, z manj klikanja. Pri nekaterih aplikacijah, ki omogočajo ničelne poizvedbe (koledar, družbena omrežja) niso potrebni senzorji, torej sodobna mobilna izkušnja ne temelji le na kombinaciji različnih senzorjev (angl. mobile phone sensing).

Okolje in uporabnikova trenutna aktivnost tako vpliva na informacijske potrebe. MIR posledično vsebuje kontekstno noto, kar lahko vpliva na relevantnost dokumentov, pridobljenih s poizvedbo; kontekst pa vključuje lokacijo, čas, trenutno uporabnikovo aktivnost, in družbene interakcije.

Vir: Stanford

Prostorsko zavedanje

Fizična lokacija je eden pogostejših elementov konteksta, saj mobilnost pomeni, da se premikamo iz ene lokacije na drugo. Raper (2007) meni, da je v MIR sistemih informacija geografsko relevantna, če se pridobi informacija katere cilj je, da nudi podporo uporabnikovemu mobilnem vedenju v resničnem času ali da lahko načrtuje nekaj, še preden se je zgodilo. S tehnološkim napredkom je prišlo do izboljšanja senzorjev, kot je npr. kamera in je lahko mobilna lokacija določena z vidnim prepoznavanjem. Uporabnik fotografira svojo okolico in jo pošlje v primerni strežnik, ta poskuša najti najboljši približek prejete fotografije in pošlje uporabniku nazaj sorodne informacije o lokaciji. Torej mobilni telefoni lahko z različnimi senzorji spremljajo lokacijo, v kateri se uporabnik nahaja in s kombinacijo vseh posredujejo informacije uporabniku kot odgovor na njegovo informacijsko poizvedbo.

Časovno zavedanje

Čas je nedvomno pomemben element konteksta, saj je veliko mobilnih poizvedb opravljenih občasno in je tudi povezano z drugimi kontekstnimi elementi kot je lokacija; termin mobilnost pa pomeni predvsem spremembe lokacije med časovnimi intervali. Po Sohnu (2008) je čas pomemben predvsem zaradi odločitve kdaj izraziti informacijsko potrebo in glede na to razlikuje urgentne informacijske potrebe, ko uporabnik potrebuje informacijo takoj in tiste informacijske potrebe, ki jih lahko odloži na kasnejši čas.  Gre za to, da različne okoliščine ustvarijo različne informacijske potrebe. Urgentne informacijske potrebe so lahko potrebe po takojšnji informaciji v okviru uporabnikovega trenutnega konteksta, ko na primer išče pot do ciljne lokacije ali preverja urnik odprtosti neke ustanove. Informacijske potrebe, ki jih je možno časovno odložiti, pa so lahko med drugim obsežnejše in zahtevajo večjo osredotočenost – na primer, ko uporabnik fotografira nek dokument, ki si ga kasneje v domačem okolju natisne in pregleda. Zadnji primer je opazen predvsem med mladimi ljudmi/študenti, ki so na tak način preoblikovali pojem fotokopiranja.

Čas vpliva na iskanje in vključuje komponento namenskosti, saj determinira tip mobilne informacijske poizvedbe.

Družbeno zavedanje

Vedenje uporabnikov pri zadovoljevanju informacijskih potreb vključuje tudi druge ljudi, bodisi direktno v pogovoru, bodisi indirektno pri uporabniškem vmesniku družbenih omrežij ali oddaljenih komunikacijskih orodjih. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so uporabniki in njihove aktivnosti del konteksta, časa, lokacije in drugih značilnosti, ki vodijo v družbeno konotacijo konteksta.

Mobilni telefoni so opremljeni s senzorji in podatki, ki prihajajo iz družbenih omrežij, in ki lahko uporabniku priskrbijo veliko dodatnih kontekstnih informacij, ki omogočajo boljšo interpretacijo informacijskih potreb. Zaner et al. (2010) govorijo o »podatkovni fuziji« informacij iz družbenih omrežij. Fuzija informacij iz uporabnikovega profila v družbenih omrežjih s senzorji iz njegove mobilne naprave omogoča poznavanje uporabnika in s tem lahko bolj natančno priporoča poizvedbo. Torej pretok informacij prihaja med drugim tudi iz družbenih omrežij.

Že v raziskavi iz leta 2012 (Reid et al., 2012, v Zhitomirsky-Geffet in Blau, 2017) so rezultati pokazali, da so uporabniki zainteresirani za deljenje svojih informacijskih poizvedb in njihovih rezultatov s svojimi prijatelji in zato obstaja potreba za razvoj primernih aplikacij za iskanje informacij na pametnih telefonih, ki bodo to omogočale. Danes so na področju takih aplikacij izredno napredovali, in deljenje vsebin ni več nekaj nedostopnega. Še več, na tak način se širijo informacije in zadovoljujejo družbene potrebe uporabnikov.

Strojna oprema

Na zavedanje konteksta vplivajo tudi napredki strojne opreme mobilnih naprav, ki omogoča ustvarjanje izvlečkov koristnih informacij iz surovih podatkov in jih sintetizira v kontekst. Glavne razlike v sistemski arhitekturi so v tipu senzorjev, kontekstnih napravah in skladiščenju podatkov. Zanimivo je, da sta oba, lokalni kontekst mobilne naprave in globalni kontekst strežnika, v katerem so shranjeni različni podatki, združena tako, da lahko priskrbita bolj natančne podatke.

Proaktivni sistem, ki temelji na mobilnih hipertekstnih podatkih, služi zadovoljevanju informacijskih potreb uporabnika tako, da išče po vsebini, ki je definirana kot osebna informacija npr. e-mail, SMS, kontakti itd. Taki hipertekstni podatki so lahko dinamični in vključujejo vozlišča, ki omogočajo seznam nadomestnih informacijskih enot. Interakcija uporabnikov vsebuje izbor iz seznama povezanih informacijskih elementov, ki so proaktivno prikazani na podlagi kontekstnih podatkov.

Pomemben mehanizem pri spletnih iskalnikih je tudi predpomnilnik (angl. cache) rezultatov poizvedbe. Ti so prikazani v obliki strani, ki po navadi vsebujejo po 10 rezultatov. Tak način predstavitve rezultatov porabi veliko predpomnilniškega prostora in pasovne širine omrežja. Ozcan, Altingovde in Ulusoy (2011) so v svoji raziskavi zato za primere navigacijskih poizvedb predlagali neenakomerne modele SERP z različnimi rezultati (grafični, besedilni). Dokazali so tudi, da bi tak način strnil podatke v predpomnilniku za 9,17% in bi tako omogočil boljšo uporabo njegovega prostora. Prav tako so dokazali, da bi se za kar 71% zmanjšala uporaba pasovne širine, ki se meri glede na število poslanih delčkov prikaza (angl. snippets). To pomeni, da bi se znatno zmanjšalo število posredovanih omrežnih paketov, t. i. ključni dobiček, zlasti v primeru mobilnega iskanja. Njihova študija je tudi pokazala, da so taki modeli SERP za uporabnike bolj priročni in se zato poveča učinkovitost iskanja.

Avtorji ugotavljajo, da današnji pametni telefoni to že upoštevajo, in sicer so rezultati na večini telefonih prikazani v obliki grafičnih in besedilnih snippets pri navigacijskih in klasičnih poizvedbah. Če je prikazanih manj rezultatov, je možno preostali prostor strani nameniti za oglase, (grafično) vizualizacijo rezultatov in za predloge za sorodne poizvedbe. To pa lahko vpliva na večje število klikov in bolj poglobljene poizvedbe, kar je v interesu razvoja današnje mobilne kulture.

Vir: Appolicious

Ozcan, Altingovde in Ulusoy (2011) so v svoji raziskavi odkrili tudi, da je povprečen čas trajanja klasičnih informacijskih poizvedb veliko daljši od povprečnega časa trajanja navigacijske poizvedbe. Za klasične informacijske poizvedbe je značilno veliko višje število izbranih ciljnih strani kot pri navigacijskih poizvedbah. Opazili so, da so dejanski URL in snippets veliko bolj koristni za navigacijske poizvedbe kot informacijske poizvedbe, ker uporabniki pri navigacijski poizvedbi kliknejo na manjše število URL, saj je namen navigacijske poizvedbe doseči eno spletno mesto.

Pri navigacijskih poizvedbah gre pogosto za proaktivne iskalne sisteme, ki nudijo rezultate v informacijskih karticah, do katerih se lahko dostopa brez veliko klikanja in vnašanja dolgega besedilnega vnosa, saj taki sistemi zbirajo osebne informacije iz uporabnikovih profilov in njihovih poizvedb na spletu. Zato je za dostop do ciljnih podatkov hitrejši. Klasični iskalni sistemi pa zahtevajo več klikanja, besedilni vnos in s tem daljši čas iskanja ciljne informacije. Prikaz rezultatov je tako pri navigacijskih, kot pri klasičnih poizvedbah ključnega pomena, saj je bistvo MIR hiter dostop do relevantnih informacij.

Poznavanje dejstev o kontekstu zavedanja pri mobilni informacijski poizvedbi nam omogoča natančnejši vpogled v vedenje uporabnikov pri uporabi mobilne tehnologije in njenih lastnosti, ki ga lahko uporabimo za načrtovanje strojne in programske opreme mobilnih telefonov in za načrtovanje mobilnih storitev s ciljem doseči boljšo učinkovitost iskanja informacij. Raziskave na tem področju so zato glede na to, da pametni telefoni in druge mobilne naprave predstavljajo nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, nedvomno potrebne in dobrodošle.