Indijska raziskava o uporabi mobilne tehnologije v študijskem okolju

Zaradi naraščajoče vsesplošne uporabe mobilne tehnologije sta avtorja prispevka, indijska profesorja na Oddelku za informacijsko znanost Univerze v Delhiju, Saleeq Ahmad Darr in Margam Madhusudhan (2018) opravila raziskavo o njeni uporabi v indijskem študijskem okolju . Z raziskavo sta želela pridobiti odgovore na vprašanja o tem, v katere namene študenti najbolj uporabljajo mobilne naprave; ali jih uporabljajo za dostop do knjižničnih storitev in če jih, do katerih storitev in elektronskih virov najpogosteje dostopajo. Cilji raziskave so bili raziskati lastništvo, uporabo in razširjenost mobilnih naprav med študenti; ugotoviti pogostost uporabe mobilnih naprav za dostop do knjižničnih storitev ter podrobneje preučiti njihovo uporabo pri dostopanju do knjižničnih storitev. Avtorja sta se osredotočila na raziskavo o uporabi pametnih telefonov, prenosnih računalnikov, tablic, bralnikov in PDA (angl. Personal Digital Assistent).

Vir: Anni

Raziskavo sta opravila med 820 študenti znotraj univerzitetnih ustanov v Delhiju z uporabo ankete, žal pa je bilo med veljavnimi vprašalniki več udeležencev moškega spola (65%). Raziskava je pokazala, da imajo študenti v lasti v največji meri pametne telefone (cca 90%), na drugem mestu so prenosni računalniki (cca 87%) in na tretjem mestu v zelo majhnem odstotku (cca 22%) tablice; medtem ko imajo bralnike, PDA in druge tipe mobilnih naprav v lasti zelo redko. Na vprašanje o tem, kako pogosto uporabljajo mobilne naprave, jih je večina odgovorila, da jih uporabljajo več kot 3 ure na dan, kar kaže na kar obsežno uporabo mobilnih naprav (najbrž pametnih telefonov). Pametne telefone najpogosteje uporabljajo za dostop do interneta, na drugem mestu za komunikacijo in na tretjem mestu za pošiljanje besedilnih sporočil prek mobilnih aplikacij (Whatsapp).

Avtorja sta opravila tudi primerjavo med dnevnim dostopanjem SNS (angl. Social Networking Sites) in dostopom do knjižničnih storitev in ugotovila, da so dostopi do SNS veliko pogostejši. Sicer sta sklepala, da je to zato, ker nekatere visokošolske knjižnice še niso uvedle mobilnih knjižničnih storitev, vendar gre tu lahko za to, da ne potrebujejo pogosto (dnevno) knjižničnih storitev in je zato dostop do njih redkejši. Med študenti, ki dostopajo do obsežnejših gradiv prek mobilnih naprav, je bilo največ takih, ki berejo e-knjige; na drugem mestu so tisti, ki berejo e-članke (do teh gradiv dostopajo preko domačih strani knjižnic); najmanj pogosto se odločijo za mobilni dostop do OPAC-a (kataloga). Knjižnične storitve, kot so rezervacija gradiva, urnik odprtosti, novosti itd. indijski študenti ne uporabljajo pogosto na svojih mobilnih napravah. Kljub temu je raziskava pokazala, da so naklonjeni storitvi »Vprašaj knjižničarja«, ki bi jo radi uporabljali tudi v mobilni različici.

Raziskavo sta zaključila z ugotovitvijo, da zaradi vedno večje uporabe mobilnih naprav (sploh pametnih telefonov) med študenti že obstaja potreba po zagotavljanju mobilnih knjižničnih storitev. Med temi storitvami je najbolj zaželen dostop do e-gradiv, ki naj bi jih ponujala knjižnica. Visokošolske knjižnice se bodo morale novemu, hitremu načinu iskanja informacij prilagoditi in zagotoviti možnost mobilnega dostopanja do svojih storitev.

Vir: Smithsonian National Air and Space Museum

 

Raziskava je vsebinsko zanimiva, kljub temu pa avtorja na podlagi njenih rezultatov nista podala nekaterih podrobnejših ugotovitev. Ostaja odprto vprašanje o želenem uporabniškem vmesniku, enostavnosti, uporabnosti in priročnosti mobilnih storitev; o obliki mobilne knjižnične ponudbe (mobilna različica/mobilna aplikacija) ipd. Vzorec udeležencev ankete je bil pretežno moški, a sta avtorja v svoji raziskavi vseeno podajala ugotovitve o razlikah med spoloma. Poleg tega je raziskava potekala le v kvantitativnem pogledu z razlago opisne statistike; manjkali so kvalitativni podatki, ki bi razkrili še nekatere druge aspekte študentskih navad in potreb.

Kljub temu lahko raziskavo uporabimo kot dobro iztočnico za slovensko/evropsko raziskavo na tem področju, saj med študenti z različnih kontinentov sveta brez dvoma obstajajo medkulturne razlike. To je pa že nov vidik, ki bi ga bilo vredno raziskati v okviru mobilnih navad.

Vir: IFLScience

 Vir:

Dar, S. A., & Madhusudhan, M. (2018). Leveraging Mobile Devices in Enhancing Information Services: Perception of Students in Different Universities of Delhi. World Digital Libraries-An international journal, 11(1), 29-40.