Nova raziskava o dejavnikih vpliva na uporabo mobilnih knjižničnih storitev z vidika informacijske ekologije


S pojavom interneta morajo knjižnice v svoje storitve vključiti tudi digitalne storitve kot so elektronski viri, elektronski profili članstva uporabnikov in nenazadnje tudi mobilne storitve. Iz klasičnih, na lokacijo vezanih storitev se usmerjajo tudi v digitalne storitve, dostopne v virtualnem svetu. Pri tem igra pomembno vlogo t.i. »Internet stvari« (angl. Internet of things, IoT), ki  na podlagi radiofrekvenčne identifikacije (RFID) omogoča komunikacijo z bližnjimi stvarmi v okolici s pomočjo senzorjev in na tak način vzpostavlja povezavo med različnimi napravami. Wang et al. (2018) so ugotovili, da je IoT postal eden izmed pomembnih kanalov pridobivanja informacij v mobilni knjižnici, saj zagotavlja dostop do različnih informacij kadarkoli in kjerkoli. S tehnološkim razvojem mobilnih naprav in brezžičnih omrežij je tako dostop do informacij postal zaradi konceptov »kadarkoli in kjerkoli« zelo hiter in priročen.

Do spletnih storitev prek pametnih telefonov vedno bolj dostopajo tudi študenti, saj jim mobilni splet omogoča fleksibilnost in priročnost pri dostopanju do elektronskih virov in se tako lahko izobražujejo neodvisno od časa in prostora (Liu et al., 2010). Zato je veliko knjižnic že pričelo v svoje storitve vključevati tudi mobilne storitve kot so kratka sporočila, mobilne različice strani in mobilne aplikacije. Zelo dober primer sodobnih mobilnih knjižničnih storitev je kitajski Chaoxing, mobilna platforma/aplikacija, ki združuje OPAC, portal digitalne knjižnice, storitve v oblaku, izmenjavo informacij in personalizirane storitve, ki omogočajo uporabnikom dostop do več kot enega milijona e-knjig in periodičnih publikacij.



Vir: Huffpost
                                                                  
Wang et al. (2018) so na podlagi teoretičnega modela TAM (angl. Technology Acceptance Model) preučevali sprejemanje mobilnih storitev knjižnic v okviru informacijske ekologije, ki definira uporabnika kot jedro informacijskega ekosistema. Informacijska ekologija se osredotoča na preučevanje razmerij med ljudmi, informacijami in informacijsko tehnologijo ter pojasnjuje vedenje uporabnikov znotraj informacijske arhitekture in organizacije. Prav tako bolj poudarja človeški faktor kot tehnologijo, saj se ukvarja z razmerji med ljudmi, tehnologijo in njihovim informacijskim okoljem. Hiter razvoj interneta in mobilne tehnologije, uporabniki in pametni telefoni so trije dejavniki informacijske ekologije in označujejo nove ekološke značilnosti pri razvoju mobilnih knjižnic. Tako je nov izziv za informacijsko ekologijo mobilnih knjižnic postal zadovoljiti uporabnikove informacijske potrebe v mobilnem informacijskem okolju.

S kombinacijo teorije o informacijski ekologiji in TAM so avtorji z raziskavo želeli pridobiti odgovore na dve vprašanji: kako informacije, uporabniki in informacijsko okolje vplivajo na namensko vedenje pri uporabi mobilnih storitev knjižnice in ali obstaja nov način za razvoj tovrstnih storitev. Raziskavo so opravili med kitajskimi študenti in osebjem fakultet. Rezultati njihove raziskave so pokazali, da informacije, ljudje in informacijsko okolje vplivajo na namen za uporabo mobilnih knjižničnih storitev v informacijskem ekološkem okolju.

Vir: https://youtube/1lxyU3qvM7I
                                                 

V svoji raziskavi so avtorji dokazali, da kvaliteta informacij neposredno vpliva na zaznavanje uporabnosti in zaznavanje enostavnosti za uporabo mobilnih knjižničnih storitev ter da so uporabniki pozorni na vsebino informacij pri zadovoljevanju njihovih informacijskih potreb. Ugotovili so tudi, da enostavnost uporabe informacijskih sistemov vpliva tudi na zaznavanje večje uporabnosti mobilnih knjižničnih storitev ter da lahko na boljšo izkušnjo uporabnikov vplivajo z mobilnimi knjižničnimi storitvami, ki med drugim ponujajo veliko različnih tem v digitalni obliki. Ugotovili so tudi, da stopnja težavnosti pri uporabi mobilnih knjižničnih storitev vpliva na zaznavanje enostavnosti uporabe. Zato so sklepali, da bi enostaven način delovanja, pravočasne posodobitve in združljivost virov pozitivno vplivali na boljše izkušnje uporabnikov.

Wang et al. (2018) so preučevali zaznavanje mobilnih knjižničnih storitev med uporabniki tudi z vidika informacijskega okolja.  Definirali so notranje in zunanje informacijsko okolje. Notranje informacijsko okolje vključuje stopnjo optimizacije, zahtevnosti in aplikacijo uporabniškega vmesnika; zunanje okolje pa vključuje dejavnike vpliva na uporabnike novih mobilnih storitev kot so javnost mobilnih knjižničnih storitev in učinki družbenih skupin na različne uporabnike itd. Ugotovili so, da okolje vpliva na zaznano uporabnost in da ima kvaliteta informacijskega okolja velik vpliv tudi na zaznavanje enostavnosti za uporabo. Informacijsko okolje tako vključuje optimizacijo virov, informacijsko tehnologijo in vsakdanje družbene aktivnosti, ki vplivajo na uporabnikovo izkušnjo. Uporabnikovo izkušnjo zato lahko izboljšamo z boljšo tehnološko aplikativnostjo, z izboljšanjem stabilnosti in pretočnosti platform, z boljšim uporabniškim vmesnikom in optimizacijo nabave e-virov.

Raziskavo so avtorji zaključili z ugotovitvijo, da odnos in namen za uporabo mobilnih knjižničnih storitev poleg zaznavanja uporabnosti in enostavnosti mobilnih knjižničnih storitev temelji tudi na uporabnikovih izkušnjah in navadah, kar bi bilo potrebno podrobneje raziskati še v drugih raziskavah.

Informacijska ekologija je termin, ki se je v zadnjem času pojavil na površju raziskav v informacijski znanosti. Zato je prav, da ji posvetimo več pozornosti, saj je na tem področju raziskovalo že kar nekaj raziskovalcev. Informacijska ekologija vključuje več dejavnikov, ne le informacijsko okolje, ki jih je vredno raziskati - tudi z vidika mobilnih knjižničnih storitev.Vsekakor termin postaja vedno bolj aktualen na področju informacijske znanosti, zato bo v blogu nedvomno še kdaj predmet obravnave.

Vir:

Komentarji

Priljubljene objave