Nova raziskava o dejavnikih vpliva na uporabo mobilnih knjižničnih storitev z vidika informacijske ekologije
S pojavom interneta morajo knjižnice
v svoje storitve vključiti tudi digitalne storitve kot so elektronski viri, elektronski
profili članstva uporabnikov in nenazadnje tudi mobilne storitve. Iz klasičnih,
na lokacijo vezanih storitev se usmerjajo tudi v digitalne storitve, dostopne v
virtualnem svetu. Pri tem igra pomembno vlogo t.i. »Internet stvari« (angl.
Internet of things, IoT), ki na podlagi radiofrekvenčne identifikacije (RFID) omogoča komunikacijo z bližnjimi stvarmi v okolici s
pomočjo senzorjev in na tak način vzpostavlja povezavo med različnimi
napravami. Wang et al. (2018) so ugotovili, da je IoT postal eden izmed
pomembnih kanalov pridobivanja informacij v mobilni knjižnici, saj zagotavlja
dostop do različnih informacij kadarkoli in kjerkoli. S tehnološkim razvojem
mobilnih naprav in brezžičnih omrežij je tako dostop do informacij postal
zaradi konceptov »kadarkoli in kjerkoli« zelo hiter in priročen.
Do spletnih storitev prek pametnih
telefonov vedno bolj dostopajo tudi študenti, saj jim mobilni splet omogoča fleksibilnost
in priročnost pri dostopanju do elektronskih virov in se tako lahko izobražujejo
neodvisno od časa in prostora (Liu et al., 2010). Zato je veliko knjižnic že
pričelo v svoje storitve vključevati tudi mobilne storitve kot so kratka
sporočila, mobilne različice strani in mobilne aplikacije. Zelo dober primer sodobnih
mobilnih knjižničnih storitev je kitajski Chaoxing, mobilna
platforma/aplikacija, ki združuje OPAC, portal digitalne knjižnice, storitve v
oblaku, izmenjavo informacij in personalizirane storitve, ki omogočajo
uporabnikom dostop do več kot enega milijona e-knjig in periodičnih publikacij.
 |
| Vir: Huffpost |
Wang et al. (2018) so na podlagi
teoretičnega modela TAM (angl. Technology Acceptance Model) preučevali sprejemanje
mobilnih storitev knjižnic v okviru informacijske ekologije, ki definira
uporabnika kot jedro informacijskega ekosistema. Informacijska ekologija se
osredotoča na preučevanje razmerij med ljudmi, informacijami in informacijsko
tehnologijo ter pojasnjuje vedenje uporabnikov znotraj informacijske
arhitekture in organizacije. Prav tako bolj poudarja človeški faktor kot tehnologijo,
saj se ukvarja z razmerji med ljudmi, tehnologijo in njihovim informacijskim
okoljem. Hiter razvoj interneta in mobilne tehnologije, uporabniki in pametni
telefoni so trije dejavniki informacijske ekologije in označujejo nove ekološke
značilnosti pri razvoju mobilnih knjižnic. Tako je nov izziv za informacijsko
ekologijo mobilnih knjižnic postal zadovoljiti uporabnikove informacijske
potrebe v mobilnem informacijskem okolju.
S kombinacijo teorije o
informacijski ekologiji in TAM so avtorji z raziskavo želeli pridobiti odgovore
na dve vprašanji: kako informacije, uporabniki in informacijsko okolje vplivajo
na namensko vedenje pri uporabi mobilnih storitev knjižnice in ali obstaja nov
način za razvoj tovrstnih storitev. Raziskavo so opravili med kitajskimi
študenti in osebjem fakultet. Rezultati njihove raziskave so pokazali, da
informacije, ljudje in informacijsko okolje vplivajo na namen za uporabo
mobilnih knjižničnih storitev v informacijskem ekološkem okolju.
 |
| Vir: https://youtube/1lxyU3qvM7I |
V svoji raziskavi so avtorji dokazali,
da kvaliteta informacij neposredno
vpliva na zaznavanje uporabnosti in zaznavanje enostavnosti za uporabo mobilnih
knjižničnih storitev ter da so uporabniki pozorni na vsebino informacij pri
zadovoljevanju njihovih informacijskih potreb. Ugotovili so tudi, da
enostavnost uporabe informacijskih sistemov vpliva tudi na zaznavanje večje
uporabnosti mobilnih knjižničnih storitev ter da lahko na boljšo izkušnjo uporabnikov
vplivajo z mobilnimi knjižničnimi storitvami, ki med drugim ponujajo veliko
različnih tem v digitalni obliki. Ugotovili so tudi, da stopnja težavnosti pri
uporabi mobilnih knjižničnih storitev vpliva na zaznavanje enostavnosti uporabe.
Zato so sklepali, da bi enostaven način delovanja, pravočasne posodobitve in združljivost
virov pozitivno vplivali na boljše izkušnje uporabnikov.
Wang et al. (2018) so preučevali zaznavanje
mobilnih knjižničnih storitev med uporabniki tudi z vidika informacijskega okolja. Definirali
so notranje in zunanje informacijsko okolje. Notranje informacijsko okolje
vključuje stopnjo optimizacije, zahtevnosti in aplikacijo uporabniškega
vmesnika; zunanje okolje pa vključuje dejavnike vpliva na uporabnike novih mobilnih
storitev kot so javnost mobilnih knjižničnih storitev in učinki družbenih
skupin na različne uporabnike itd. Ugotovili so, da okolje vpliva na zaznano
uporabnost in da ima kvaliteta informacijskega okolja velik vpliv tudi na zaznavanje
enostavnosti za uporabo. Informacijsko okolje tako vključuje optimizacijo
virov, informacijsko tehnologijo in vsakdanje družbene aktivnosti, ki vplivajo na
uporabnikovo izkušnjo. Uporabnikovo izkušnjo zato lahko izboljšamo z boljšo
tehnološko aplikativnostjo, z izboljšanjem stabilnosti in pretočnosti platform,
z boljšim uporabniškim vmesnikom in optimizacijo nabave e-virov.
Raziskavo so avtorji zaključili z
ugotovitvijo, da odnos in namen za uporabo mobilnih knjižničnih storitev poleg
zaznavanja uporabnosti in enostavnosti mobilnih knjižničnih storitev temelji tudi
na uporabnikovih izkušnjah in navadah, kar bi bilo potrebno podrobneje raziskati
še v drugih raziskavah.
Informacijska ekologija je termin, ki se je v zadnjem času pojavil na površju raziskav v informacijski znanosti. Zato je prav, da ji posvetimo več pozornosti, saj je na tem področju raziskovalo že kar nekaj raziskovalcev. Informacijska ekologija vključuje več dejavnikov, ne le informacijsko okolje, ki jih je vredno raziskati - tudi z vidika mobilnih knjižničnih storitev.Vsekakor termin postaja vedno bolj aktualen na področju informacijske znanosti, zato bo v blogu nedvomno še kdaj predmet obravnave.
Vir:
Komentarji
Objavite komentar