Mobilna informacijska poizvedba - Mobile information retrieval (MIR)


Mobilne naprave so v zadnjem času izredno sprejeta tehnologija in v svetu narašča število uporabnikov, ki uporabljajo pametne telefone kot primarno orodje za iskanje informacij. Zato je pomembno razumevanje tega novega načina iskanja informacij, med drugim tudi v kontekstu zagotavljanja knjižničnih storitev. Pametni telefoni odpravljajo omejitve, kot so vezava na lokacijo in dostop do spleta, saj je naprava, ki jo nosimo s seboj in zagotavlja dostop do spleta, kljub temu, da je njegova šibkost v majhnosti ekrana in slabi združljivosti različnih programskih oprem.

Razširjenost mobilnih naprav vpliva na potrebe po vsebini mobilnih informacij. V skladu s tem se je pojavil nov termin mobilna informacijska poizvedba (angl. Mobile information retrieval, MIR), ki vključuje indeksiranje, informacijsko poizvedbo, in pridobivanje informacij kot so besedilo, grafični podatki, animacija, zvok, govor, slike, videoposnetki in njihove možne kombinacije za uporabo v mobilnih napravah z brezžično povezavo. V okviru mobilne informacijske poizvedbe se raziskuje dejstva o tem, kako razviti sistem, ki bo predstavljal osebne informacije na različnih kontekstnih nivojih in povezal te reprezentativne vrednosti z informacijskimi viri tako, da bodo uporabniki hitro in priročno prejeli relevantne rezultate (Harvey, M., & Pointon, M., 2017).





MIR je relativno nova veja informacijske poizvedbe, ki vključuje možnost izvajanja klasičnih postopkov informacijskega poizvedovanja na mobilnih napravah. Torej možnost iskanja vsebin na spletu, pregled vsebine pridobljenih dokumentov in ocenjevanje relevantnosti. Mobilne naprave so mobilni telefoni, pametni telefoni, osebni digitalni pomočniki (Personal Digital Assistants, PDA), pametne ure in druge naprave, ki so povezane z internetom in ki nimajo običajne velikosti ekrana ali tipkovnice. Takšne naprave narekujejo potrebe po vsebini, prirejeni za mobilne naprave in po učinkovitih postopkih, potrebnih za predstavitev, indeksiranje, poizvedbo take vsebine, ki omogoča uporabniku čim boljšo interakcijo z napravo pri zadovoljevanju informacijskih potreb (iskanje in ocena vsebine)(Crestani, F., Mizzaro, S., & Scagnetto, I., 2017).

MIR je postala izredno aktualna v zadnjih desetih letih, sploh zaradi trenda vedno večje uporabe mobilnih naprav (leta 2015 naj bi več uporabnikov dostopalo do interneta prek mobilnih naprav kot prek osebnih računalnikov)(Crestani, F., Mizzaro, S., & Scagnetto, I., 2017). To je pritegnilo pozornost raziskovalcev, da so pričeli raziskovati značilnosti iskanja informacij prek mobilnih naprav.
Za razumevanje MIR so potrebna tudi dejstva in podatki o mobilnih napravah. Razvoj mobilnih telefonov hitro napreduje in trenutno imajo njihovi zasloni večjo resolucijo kot človeško oko; zaporedje omrežnih protokolov z naprednimi pasovnimi širinami (GPRS, EDGE, 3G, 4G, LTE itd.) omogoča izredno hiter prenos podatkov; baterije so že bolj zmogljive, prav tako tudi procesorji. Priljubljeni zaslon na dotik je priskrbel leta 2007 iPhone in s tem uvedel veliko spremembo v zgodovini mobilnih telefonov. Spremenil se je tudi pomen izraza »mobilna naprava«, in sicer od mobilnega telefona, osebnih asistentov PDA, tablic z večjim zaslonom do pametnega telefona.





Pri mobilnih telefonih je pomembna tudi njihova multimedijska funkcija – omogočajo kvalitetne posnetke z visokoresolucijskimi kamerami, snemanje in predvajanje zvoka, videa; s temi funkcijami omogočajo uporabnikom vnos in iskanje multimedijskih podatkov. Mobilni telefoni imajo poleg omenjenih še druge funkcije, t.i. senzorje: GPS, zaznavanje lokacije, smeri, gibanja, temperature, dotika, luči, hrupa itd. V okviru mobilne informacijske poizvedbe glede na to govorimo o zavedanju konteksta (angl. Context awareness) in o vsebinski prilagoditvi (angl. Content adaptation). Kontekst zavedanja se nanaša na vhodne podatke v mobilno napravo, vsebinska prilagoditev pa označuje izhodne podatke iz mobilne naprave k uporabniku, ki lahko vodijo tudi do povratnih vhodnih podatkov. Poleg tega, da se uporabnik z mobilno napravo nahaja v fizičnem okolju, se hkrati nahaja tudi v družbenem okolju (družbena omrežja), v katerega vstopa s svojimi podatki, ustvarjenimi z zgoraj omenjenimi senzorji (Harvey, M., & Pointon, M., 2017).

Z vedno večjo uporabo pametnih telefonov je pomembno tudi razumevanje informacijskega vedenja uporabnikov, ki iščejo informacije prek mobilnih naprav. Uporabniški vmesniki mobilnih naprav so drugačni od tistih na osebnem računalniku. Potrebno je vedeti kako uporabniki zaznavajo mobilno spletno stran z rezultati iskanja (angl. Search engine result page, SERP), saj mobilni SERP pogosto vsebuje kartične in grafične rezultate, ki uporabniku podajajo ustrezne informacije prek klikanja. Pregledovanje je edini pokazatelj uporabnosti rezultatov in potrebno je razlikovanje med dobro opustitvijo, ko je informacijska potreba zadovoljena brez klikanja od slabe opustitve, ko informacijska poizvedba ni podala nobenih relevantnih rezultatov (Mao, J., Liu, Y., Kando, N., He, Z., Zhang, M., & Ma, S., 2018).

 Vir: Sitechecker

Razumevanje vedenja uporabnikov pri mobilnem pregledovanju je pomembno zaradi pridobivanja podatkov o atraktivnosti, relevantnosti rezultatov in njihovem razvrščanju. Po podatkih Poročila o mobilnem iskanju v ZDA iz leta 2016 se v ZDA že blizu 60% spletnih iskanj izvrši na mobilnih napravah. Glede na to, da imajo mobilne naprave zelo majhen zaslon, je vedenje uporabnikov pri interakciji z mobilnimi telefoni drugačno od tistega pri uporabi osebnih računalnikov, ena takih pomembnih razlik je tudi uporaba zaslonov na dotik za klikanje, medtem ko gre pri PCjih za klikanje z miško. Vendar pa klikanje niti ni tako pomembno pri iskanju, ker uporabniki lahko vidijo SERP brez dotika. Pomembna razlika je tudi v prikazovanju rezultatov, in sicer mobilni iskalniki prikažejo rezultate v bolj grafični obliki, ki so priljubljeni med mobilnimi uporabniki. Torej se uporabniki lahko hitro zadovoljijo s kratkimi izseki (angl. snippet) in zaključijo informacijski proces brez klikanja (dobra opustitev). Ker se klikanje nasploh uporablja za pregled relevantnosti rezultatov in s tem za zadovoljevanje informacijskih potreb, lahko odsotnost klikanja vpliva na slabo vrednotenje rezultatov/dokumentov in iskalnikov v mobilnem okolju. Zato je razumevanje vedenja pri pregledovanju rezultatov na mobilnih napravah zelo pomembno in v zadnjem času tudi vedno bolj razširjeno (Wang, Su, He, Liu & Ma, 2018).

Sodobna mlada generacija, t.i. spletna generacija je za iskanje informacij v digitalnem okolju dobro usposobljena, kar pomeni, da dobro poznajo novo tehnologijo in so suvereni pri njeni uporabi, kljub temu pa v okviru informacijske pismenosti nimajo veliko znanj. Kot so pokazali rezultati različnih raziskav (Liu, Zamir, Li, Hastings, 2018; Phillips, 2017, Ford, 2015; Walsh 2012; CIBER, 2008), imajo mlajše generacije še vedno težave z zaznavanjem potrebe po informaciji in formulacijo potrebe, zato tudi ne razvijejo uspešnih iskalnih strategij. Slabše so tudi v zadnjih fazah iskalnega procesa pri ocenjevanju pridobljenih rezultatov ter se hitro zadovoljijo s površnimi informacijami. Glede na te izsledke je potreben premislek o izboljšanju njihovega pristopa k iskanju informacij in o razvoju novih informacijskih orodij, ki bi bila dovolj atraktivna in učinkovita.

Pametne telefone bo potrebno še tehnološko izpopolniti, saj ni dovolj le atraktivnost njihove programske opreme in priročna prenosnost, ki omogoča takojšen dostop do informacij, temveč je njihova slaba stran tudi v manjši kapaciteti trdega diska. Tako je shranjevanje daljših besedilnih datotek omejeno, kar lahko tudi vpliva na odpor posameznikov do branja daljših besedil na pametnem telefonu. Vsekakor pa imajo velik potencial za uporabo tudi v zahtevnejše, kognitivne namene in zato je smiselno na tem področju opraviti še več raziskav in rezultate upoštevati pri integraciji v študijsko okolje.





 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Uporaba pametnih telefonov v študijske namene (raziskave)