Raziskava o vedenju pri uporabi mobilnih knjižničnih storitev z vidika informacijske ekologije

Kot je že znano, termin »mobilno« označuje lastnosti dostopanja do informacij kadarkoli in kjerkoli. Ljudje, ki so v preteklosti obiskovali knjižnico z namenom pridobiti določeno informacijo, lahko sedaj dostopajo do nje prek spleta in seveda tudi prek mobilnih naprav (Li, 2013). Knjižnice s svojimi novimi storitvami, kot so pošiljanje SMS-jev, vzpostavljanjem mobilnih strani in razvojem svojim mobilnih aplikacij tako vstopajo v novo (mobilno) dobo. Zato so raziskave o uporabi in sprejemanju teh storitev s strani uporabnikov za zagotavljanje in načrtovanje takih storitev, kot smo že ugotovili, nujno potrebne.

Pri preučevanju vedenja uporabnikov pri uporabi mobilnih naprav se je pojavil nov termin »informacijska ekologija«, ki je osredotočena na uporabnika in njegovo informacijsko vedenje v okviru informacijskih sistemov ter teži k usklajeni interakciji med posameznikom, informacijo in informacijskih okoljem. Ljudje pri tem predstavljajo »jedro« informacijskega ekosistema, ki sestoji iz človeške komponente, informacije, informacijskega okolja in informacijske tehnologije.

Na teoretični model informacijske ekologije so se v svoji raziskavi opirali tudi Wang, Yang, Li in Wang (2017), kjer so preučevali dejavnike vpliva na informacijsko vedenje uporabnikov. The Electronic Library je v zadnji številki objavila njihov prispevek o raziskavi o vedenjskem namenu z vidika informacijske ekologije. Raziskavo so opravili na Kitajskem med mladimi uporabniki z namenom prispevati k izboljšanju mobilnih storitev knjižnic zlasti iz treh vidikov: kakovosti informacij, informacijskega okolja in informacijske tehnologije. Vpliv teh treh ekoloških dejavnikov so raziskali z empiričnim raziskovanjem in modelom strukturne enačbe.

Rezultati so pokazali, da kakovost informacij, informacijsko okolje in informacijska tehnologija ugodno in pomembno vplivajo na odnos uporabnikov do uporabe mobilnih knjižničnih storitev. Največji faktor vpliva je imelo informacijsko okolje, ki bi ga bilo vredno podrobneje raziskati v kontekstu kakšne druge raziskave.

Raziskovalci v svoji raziskavi torej ugotavljajo, da informacijski ekološki dejavniki informacije, informacijsko okolje in informacijska tehnologija vplivajo na uporabo mobilne knjižnice. Zato je potrebno razumevanje razmerja med informacijsko ekologijo in uporabo mobilne knjižnice. Avtorji so mnenja, da knjižnica s svojimi mobilnimi storitvami predstavlja informacijski sistem z jedrom, ki ga predstavljajo uporabniki, in da lahko z raziskovanjem informacijskih ekoloških dejavnikov vpliva na sistematično razumevanje uporabnikovega sprejemanja mobilnih storitev. Zato so se v raziskavi lotili pregleda konstruktov kakovosti informacij, informacijskega okolja, odnosa uporabnikov in vedenjski namen za uporabo knjižničnih mobilnih storitev ter odnose med temi konstrukti.

Vir: Xiwei Wang, Mengqing Yang, Jiaxing Li, Nanaxue Wang, (2018) "Factors of mobile library user behavioral intention from the perspective of information ecology", The Electronic Library, https://doi.org/10.1108/EL-03-2017-0046

Na praktični ravni so torej rezultati raziskave pokazali, da trije ekološki dejavniki lahko ugodno vplivajo na uporabnikov odnos in namen uporabe mobilnih knjižničnih storitev. S tem so predstavili nove vidike vpliva na odnos in posledično na namen uporabe teh storitev, ki se lahko postavijo ob bok teoretičnim modelom TAM, SI, VAM, inovacijski difuziji, ipd., ki preučujejo dejavnike vpliva na sprejemanje tehnologije. Smiselna bi bila tudi raziskava, ki bi vključevala vse omenjene vidike oz. dejavnike in bi upoštevala še demografske, psihološke in kognitivne dejavnike, ki vplivajo na uporabo mobilnih knjižničnih storitev. Tako bi pridobili res temeljit vpogled v njihovo uporabo.

Z vidika kakovosti informacij so ugotovili, da morajo biti mobilne knjižnične storitve bolj prosto dostopne, in sicer na novih medijih, žal pa niso navedli, na katerih. Na ravni večplastnega uporabnikovega vedenja pri mobilnem branju ugotavljajo, da bi morala biti vsebina mobilnih knjižničnih storitev bolj integrirana in težiti k nižjim stroškom dobave ter zagotavljati ciljno vsebino, ki bi ustrezala potrebam uporabnikov. Torej se je med uporabniki že pokazala želja po dostopu večine informacij na mobilnih napravah, res pa je, da je bila raziskava izvedena na Kitajskem, kjer je mobilna tehnologija izredno sprejeta in predstavlja nepogrešljivo orodje pri iskanju različnih, tudi zahtevnejših informacij.

Avtorji so pri raziskavi vidika informacijskega okolja ugotovili tudi, da bi morale biti knjižnice pri zagotavljanju mobilnih storitev pozorne na dvojen vpliv notranjega in zunanjega informacijskega okolja. Notranje informacijsko okolje bi moralo zagotavljati kvaliteten, uporabniško prijazen mobilni knjižnični sistem, medtem ko bi zunanje informacijsko okolje lahko delovalo v okviru integracije v družbena omrežja oz. tvorilo spletno skupnost. To sploh ni slaba ideja, saj smo v prejšnjih raziskavah v blogu ugotovili, da večina mladih ljudi po svetu uporablja pametne telefone bolj v družabne namene; torej če bi lahko združili študijsko in družbeno komponento, bi to morda pomenilo bolj privlačno spodbudo uporabe mobilne tehnologije v študijske namene, s tem pa morda tudi večjo uporabo mobilnih knjižničnih storitev.

Avtorji so preučili v raziskavi tudi vidik informacijske tehnologije in rezultati raziskave so pokazali, da bi morala knjižnica permanentno slediti novitetam in posodabljati svoje storitve, in sicer poleg osnovnih storitev (SMS, spletne poizvedbe) tudi zagotavljati zahtevnejše storitve, kot so shranjevanje v oblaku in osebni kontekst mobilnih storitev.

Zgoraj naštete ugotovitve raziskave podajajo uporabne podatke za načrtovanje in oblikovanje mobilnih storitev, ki jih svetovne knjižnice že počasi integrirajo v svojo ponudbo. Morda pri načrtovanju mobilnih storitev ne bi bilo odveč izvesti tako raziskavo tudi v Sloveniji. Pa čeprav šele v prihodnjih nekaj letih.