Nova mednarodna raziskava o mobilnih storitvah v visokošolskih knjižnicah
V preteklem tednu so v reviji
Library Hi Tech objavili zanimivo raziskavo o mobilnih storitvah večjih svetovnih univerzitetnih knjižnic in o uporabi teh storitev med njihovimi
uporabniki, ki je nastala v
okviru disertacije iranskih avtorjev z namenom razviti
model vrednotenja knjižničnih mobilnih aplikacij glede na sodobne potrebe
uporabnikov visokošolskih knjižnic. V raziskavo so vključili večje
univerzitetne knjižnice v svetu, med katerimi so raziskovali njihove mobilne
storitve in njihovo uporabo. Rezultati mednarodne raziskave so pokazali, da je 84%
knjižnic na 50-tih največjih svetovnih univerzah že razvilo strani, prirejene
za mobilne naprave, medtem ko jih
je le 30% že izdelalo lastne mobilne aplikacije (tudi to ni majhen odstotek!). Najbolj uporabljene (več kot
50%) mobilne storitve so bile iskanje po katalogu, čas odprtosti, kontakt,
Vprašaj knjižničarja in novosti. Glede na to lahko sklepamo, da uporabniki večjih univerzitetnih knjižnic prek mobilnih naprav iščejo predvsem osnovne informacije, kar smo ugotovili že v prejšnjih prispevkih v blogu. Na drugi strani ta dejstva kažejo na to, da »mobilno« postaja
današnji trend razvoja informacijske družbe in da so spremembe neizogibne tudi v slovenskih
visokošolskih knjižnicah. Zato bi bilo smiselno raziskati, ali imajo današnji slovenski »digitalni
domorodci« tudi podobne potrebe in ali je med njimi tudi priljubljeno mobilno iskanje po katalogu in če je, raziskati njihovo izkušnjo z npr. aplikacijo mCOBISS (seveda
če jo uporabljajo oz. so seznanjeni z njo).
Raziskavo so izvedli med avgustom
in septembrom 2016, in sicer so preverjali spletne strani univerzitetnih knjižnic
po THE (angl. Times Higher Education) kriterijih – glede na poučevanje,
raziskovanje, citiranje, mednarodni vidik in pretok znanja. Z metodo
neposrednega opazovanja so v sodelovanju z bibliotekarji raziskovali uporabo storitve
Vprašaj knjižničarja, tudi v mobilni različici; del podatkov pa so pridobili z
uporabo Google Console, ki omogoča zbiranje podatkov o dostopih do določenih
strani. Na podlagi THE kriterijev so ugotovili, da imajo ameriške univerzitetne
knjižnice v primerjavi z evropskimi bolj prijazne mobilne spletne strani in
tudi bolj pogosto integrirano mobilno aplikacijo BrowZine za branje e-člankov,
ki naj bi bila med bolj uporabniško prijaznimi.
Pomanjkljivost raziskave je bila
v tem, da so zaradi lokacije imeli omejen dostop do nekaterih mobilnih
aplikacij in zato niso mogli dostopati s svojimi napravami do vseh mobilnih
storitev v svetu in tudi, da so se osredotočili le na večje, bolj razvite
univerzitetne knjižnice. V okviru globljega vpogleda bi bilo zanimivo v raziskavo vključiti tudi univerzitetne knjižnice manjših (evropskih) držav. Kljub temu so Naeini, Moghaddam, Ziaei, Ghaebi (2018) ugotovili, da je večina večjih univerzitetnih knjižnic
v razvitih državah že pričela svoje spletne strani prirejati tudi za mobilno
uporabo in predlagajo knjižnicam držav v razvoju oz. držav, ki se za to še niso
odločile, da naj sledijo temu trendu, saj je prednost mobilnih različic
spletnih strani, da so dostopne na katerikoli mobilni napravi s spletnim
brskalnikom, medtem ko je ena večjih prednosti (nekaterih) mobilnih aplikacij, da se jih da
uporabljati tudi brez spletne povezave. Poleg tega ni potrebno poudarjati, da
je mobilna tehnologija v svetu že zelo razširjena in se tehnološko hitro
razvija in da je postala velik del našega vsakdana. Zato so take raziskave
dobrodošle, saj na podlagi le-teh pridobivamo povratne informacije o stališčih
in odnosu naših uporabnikov in s tem dobra izhodišča za načrtovanje primernih
mobilnih storitev.
Komentarji
Objavite komentar