Nova mednarodna raziskava o mobilnih storitvah v visokošolskih knjižnicah


V preteklem tednu so v reviji Library Hi Tech objavili zanimivo raziskavo o mobilnih storitvah večjih svetovnih univerzitetnih knjižnic in o uporabi teh storitev med njihovimi uporabniki, ki je nastala v okviru disertacije iranskih avtorjev z namenom razviti model vrednotenja knjižničnih mobilnih aplikacij glede na sodobne potrebe uporabnikov visokošolskih knjižnic. V raziskavo so vključili večje univerzitetne knjižnice v svetu, med katerimi so raziskovali njihove mobilne storitve in njihovo uporabo. Rezultati mednarodne raziskave so pokazali, da je 84% knjižnic na 50-tih največjih svetovnih univerzah že razvilo strani, prirejene za mobilne naprave, medtem ko jih je le 30% že izdelalo lastne mobilne aplikacije (tudi to ni majhen odstotek!). Najbolj uporabljene (več kot 50%) mobilne storitve so bile iskanje po katalogu, čas odprtosti, kontakt, Vprašaj knjižničarja in novosti. Glede na to lahko sklepamo, da uporabniki večjih univerzitetnih knjižnic prek mobilnih naprav iščejo predvsem osnovne informacije, kar smo ugotovili že v prejšnjih prispevkih v blogu. Na drugi strani ta dejstva kažejo na to, da »mobilno« postaja današnji trend razvoja informacijske družbe in da so spremembe neizogibne tudi v slovenskih visokošolskih knjižnicah. Zato bi bilo smiselno raziskati, ali imajo današnji slovenski »digitalni domorodci« tudi podobne potrebe in ali je med njimi tudi priljubljeno mobilno iskanje po katalogu  in če je, raziskati njihovo izkušnjo z npr. aplikacijo mCOBISS (seveda če jo uporabljajo oz. so seznanjeni z njo).




 Raziskavo so izvedli med avgustom in septembrom 2016, in sicer so preverjali spletne strani univerzitetnih knjižnic po THE (angl. Times Higher Education) kriterijih – glede na poučevanje, raziskovanje, citiranje, mednarodni vidik in pretok znanja. Z metodo neposrednega opazovanja so v sodelovanju z bibliotekarji raziskovali uporabo storitve Vprašaj knjižničarja, tudi v mobilni različici; del podatkov pa so pridobili z uporabo Google Console, ki omogoča zbiranje podatkov o dostopih do določenih strani. Na podlagi THE kriterijev so ugotovili, da imajo ameriške univerzitetne knjižnice v primerjavi z evropskimi bolj prijazne mobilne spletne strani in tudi bolj pogosto integrirano mobilno aplikacijo BrowZine za branje e-člankov, ki naj bi bila med bolj uporabniško prijaznimi.





Pomanjkljivost raziskave je bila v tem, da so zaradi lokacije imeli omejen dostop do nekaterih mobilnih aplikacij in zato niso mogli dostopati s svojimi napravami do vseh mobilnih storitev v svetu in tudi, da so se osredotočili le na večje, bolj razvite univerzitetne knjižnice. V okviru globljega vpogleda bi bilo zanimivo v raziskavo vključiti tudi univerzitetne knjižnice manjših (evropskih) držav. Kljub temu so Naeini, Moghaddam, Ziaei, Ghaebi (2018) ugotovili, da je večina večjih univerzitetnih knjižnic v razvitih državah že pričela svoje spletne strani prirejati tudi za mobilno uporabo in predlagajo knjižnicam držav v razvoju oz. držav, ki se za to še niso odločile, da naj sledijo temu trendu, saj je prednost mobilnih različic spletnih strani, da so dostopne na katerikoli mobilni napravi s spletnim brskalnikom, medtem ko je ena večjih prednosti (nekaterih) mobilnih aplikacij, da se jih da uporabljati tudi brez spletne povezave. Poleg tega ni potrebno poudarjati, da je mobilna tehnologija v svetu že zelo razširjena in se tehnološko hitro razvija  in da je postala velik del našega vsakdana. Zato so take raziskave dobrodošle, saj na podlagi le-teh pridobivamo povratne informacije o stališčih in odnosu naših uporabnikov in s tem dobra izhodišča za načrtovanje primernih mobilnih storitev.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Uporaba pametnih telefonov v študijske namene (raziskave)