Raziskava ARFIS (The Academic Reading Format International Study) 2018 in pametni telefoni



Mednarodna raziskava študijskega bralnega formata (ARFIS, The Academic Reading Format International Study), je projekt, v okviru katerega se raziskuje stališča in vedenje svetovnih univerzitetnih študentov pri študijskem branju na tiskanih in na digitalnih medijih. Z raziskavo  poskušajo raziskovalci odgovoriti na raziskovalna vprašanja kot so: kateri formati gradiva so študentom ljubši pri študiju, ali obstajajo medkulturne razlike oz. razlike med različnimi visokošolskimi institucijami in kako se to odraža v mednarodnem pogledu. 





V letošnji raziskavi ARFIS (2018) so med 10.293 študenti iz celega sveta (vzorec je vključeval tudi 230 slovenskih študentov iz Univerze v Ljubljani) raziskovali tudi mednarodne razlike v digitalnem branju in ugotovili, da na format branja bistveno ne vplivajo kulturne značilnosti, temveč da so študenti zaenkrat še vedno bolj naklonjeni branju študijskih vsebin v tiskanem formatu zaradi boljše osredotočenosti in možnosti označevanja gradiva. Zanimiv je podatek o vrsti naprav, ki jih študenti uporabljajo za digitalno branje – najpogosteje uporabljana naprava je prenosni računalnik (kar 80,9%), na drugem mestu s 36, 83% je pametni telefon; sledita osebni računalnik (30,54%) in tablice z 28,43%. Rezultati torej kažejo na to, da študenti že zelo pogosto za digitalno branje uporabljajo pametne telefone. Tu se kitajski študenti nekoliko razlikujejo od evropskih, saj za e-branje kar v velikem odstotku (73,7%) uporabljajo pametne telefone. Glede na to, da so Kitajci in nasploh v Aziji vodilni v raziskavah o uporabi mobilne tehnologije v študijske namene (Lau, Chiu, Ho, Lo, &See-To, 2017; Wai, Ng, Chiu, Ho, & Lo, P., 2018; Yi, You & Bae, 2016), ni presenetljivo, da to tehnologijo širše integrirajo v študijski proces.




 
Glede na to, da je pametni telefon na drugem mestu po pogostosti uporabe za digitalno branje in da ga glede na zgornje raziskave študenti veliko uporabljajo (pa čeprav zaenkrat bolj v druge namene), lahko sklepamo, da bo imela ta naprava pomembno vlogo v prihodnosti študijskega procesa. V raziskavi so ugotavljali tudi osebne značilnosti študentov, ki jim je ljubše digitalno branje. Ugotovili so, da so v tej skupini predvsem osebe moškega spola na dodiplomski stopnji študija in 5,8% jih je navedlo, da imajo motnje vida. Prav tako dojemajo oba formata, tiskanega in digitalnega, kot enakovredna za branje. Na podlagi teh dejavnikov lahko sklepamo, da je možnost velikega povečanja zaslonske slike na telefonih priročna za osebe s slabšim vidom, medtem ko o vplivu spola na uporabo pametnih telefonov v študijske namene ne moremo sklepati, saj je bila pomanjkljivost letošnje ARFIS raziskave v neuravnoteženem vzorcu udeležencev spletne ankete, ki je zajemal predvsem osebe ženskega spola (kar 67,47% vseh udeležencev).

Na podlagi novejše ARFIS ankete, v kateri je bila dolžina besedila opredeljena le v dve skupini – besedilo do 7 strani in besedilo, daljše od 7 strani, so ugotovili, da dolžina besedila vpliva na izbiro formata za branje. Študenti daljša besedila raje berejo v tiskani obliki; ta oblika je celo bolj priljubljena tudi pri krajših besedilih. Očitno glede na osredotočenost in spomin študenti dosegajo boljše rezultate pri branju tiskanega gradiva. Digitalna revolucija še ni povsem preobrazila vedenja sodobnih uporabnikov/milenijskih študentov, torej imamo bibiotekarji še nekaj časa za pripravo na novo, povsem digitalno kulturo. Vendar le še nekaj časa....


Vir:






Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Uporaba pametnih telefonov v študijske namene (raziskave)