Raziskava ARFIS (The Academic Reading Format International Study) 2018 in pametni telefoni
Mednarodna raziskava študijskega
bralnega formata (ARFIS, The Academic Reading Format International Study), je projekt, v okviru katerega se raziskuje stališča in vedenje svetovnih univerzitetnih študentov pri
študijskem branju na tiskanih in na digitalnih medijih. Z raziskavo poskušajo raziskovalci odgovoriti na
raziskovalna vprašanja kot so: kateri formati gradiva so študentom ljubši pri študiju, ali obstajajo medkulturne razlike oz. razlike med različnimi visokošolskimi
institucijami in kako se to odraža v mednarodnem pogledu.
V letošnji raziskavi ARFIS (2018) so med 10.293 študenti iz celega sveta
(vzorec je vključeval tudi 230 slovenskih študentov iz Univerze v Ljubljani)
raziskovali tudi mednarodne razlike v digitalnem branju in ugotovili, da na
format branja bistveno ne vplivajo kulturne značilnosti, temveč da so študenti
zaenkrat še vedno bolj naklonjeni branju študijskih vsebin v tiskanem formatu
zaradi boljše osredotočenosti in možnosti označevanja gradiva. Zanimiv je podatek
o vrsti naprav, ki jih študenti uporabljajo za digitalno branje – najpogosteje
uporabljana naprava je prenosni računalnik (kar 80,9%), na drugem mestu s 36,
83% je pametni telefon; sledita osebni računalnik (30,54%) in tablice z 28,43%.
Rezultati torej kažejo na to, da študenti že zelo pogosto za digitalno branje
uporabljajo pametne telefone. Tu se kitajski študenti nekoliko razlikujejo od
evropskih, saj za e-branje kar v velikem odstotku (73,7%) uporabljajo pametne
telefone. Glede na to, da so Kitajci in nasploh v Aziji vodilni v raziskavah o
uporabi mobilne tehnologije v študijske namene (Lau, Chiu, Ho, Lo, &See-To, 2017; Wai, Ng, Chiu, Ho, & Lo, P., 2018; Yi, You & Bae, 2016),
ni presenetljivo, da to tehnologijo širše integrirajo v študijski proces.
Vir: BBC.com
Glede na to, da je pametni
telefon na drugem mestu po pogostosti uporabe za digitalno branje in da ga
glede na zgornje raziskave študenti veliko uporabljajo (pa čeprav zaenkrat bolj
v druge namene), lahko sklepamo, da bo imela ta naprava pomembno vlogo v
prihodnosti študijskega procesa. V raziskavi so ugotavljali tudi osebne
značilnosti študentov, ki jim je ljubše digitalno branje. Ugotovili so, da so v
tej skupini predvsem osebe moškega spola na dodiplomski stopnji študija in 5,8%
jih je navedlo, da imajo motnje vida. Prav tako dojemajo oba formata, tiskanega
in digitalnega, kot enakovredna za branje. Na podlagi teh dejavnikov lahko
sklepamo, da je možnost velikega povečanja zaslonske slike na telefonih
priročna za osebe s slabšim vidom, medtem ko o vplivu spola na uporabo pametnih
telefonov v študijske namene ne moremo sklepati, saj je bila pomanjkljivost letošnje ARFIS raziskave v neuravnoteženem vzorcu udeležencev spletne ankete, ki
je zajemal predvsem osebe ženskega spola (kar 67,47% vseh udeležencev).
Na podlagi novejše ARFIS ankete, v kateri je bila dolžina besedila opredeljena le v dve skupini – besedilo do 7 strani in besedilo, daljše od
7 strani, so ugotovili, da dolžina besedila vpliva na izbiro formata za branje.
Študenti daljša besedila raje berejo v tiskani obliki; ta oblika je celo bolj
priljubljena tudi pri krajših besedilih. Očitno glede na osredotočenost in
spomin študenti dosegajo boljše rezultate pri branju tiskanega gradiva. Digitalna revolucija še ni povsem preobrazila vedenja sodobnih uporabnikov/milenijskih študentov, torej imamo bibiotekarji še nekaj časa za pripravo na novo, povsem digitalno kulturo. Vendar le še nekaj časa....
Vir:
Komentarji
Objavite komentar