Sociološki vidik uporabe pametnih telefonov


Informacijska znanost velikokrat črpa podatke iz socioloških teoretičnih in metodoloških področij. Tako tudi preučevanje informacijskega vedenja pri iskanju informacij črpa iz socioloških teorij (sploh pri načrtovanju oblikovanja in vrednotenja informacijskih sistemov), saj so ravno ljudje najbolj pogost vir informacij in vsak posameznik deluje v družbeno-kulturnem okviru. Zato je potrebno poznati družbene vplive na informacijsko vedenje, tako na mikro (ko posamezniki iščejo informacije) in makro (npr. vpliv družbenih omrežij na informacijske potrebe ljudi) ravni.

V zadnjem času se je v takšnih raziskavah pojavil izraz »so-izkušnja« (angl. »co-experience«), ki se uporablja za definicijo socialnega konteksta uporabe neke tehnologije, ki se dogaja sočasno ali neodvisno, individualno (Battarbee & Koskinen, 2004), ko se osebne izkušnje ustvarjajo kot rezultat socialne interakcije. So-izkušnja predvideva, da interakcije glede na aktivnosti in okoliščine ne potekajo izolirano, temveč se razvijajo skozi čas in da na njih vplivajo značajske lastnosti posameznika in socialni kontekst. Glede na to McCredie in Rice (1999) razlikujeta situacijo od konteksta. Situacija je določen niz okoliščin, iz katerih izhaja informacijska potreba, medtem ko je kontekst večja slika, v kateri potencialni uporabnik deluje, in sicer slika, v kateri obstaja informacijski sistem in tako obstaja potencialna informacija. Družbene značilnosti mobilnega informacijskega vedenja tako temeljijo na naključnih pogovorih med zaključenimi skupinami, ki nastajajo na podlagi radovednosti ali želje pomagati ostalim in so osredotočene na iskanje konkretnih informacij, kot na primer odgovor na trivialna vprašanja ali poizvedba o lokaciji; raziskave pa so pokazale, da se največ družbenih informacijskih interakcij pojavlja med ljudmi, ki so vključeni v družbene dejavnosti.


Poleg družbenega obstaja tudi ne-družbeno mobilno informacijsko vedenje. Informacijske interakcije slednjega večinoma potekajo doma ali na poti; pri tem se dom pojmuje kot zasebni prostor, medtem ko se pot odvija na javnih prevoznih sredstvih in takrat se posameznik med mobilno interakcijo na nek način izogne drugim navzočim ljudem. Absar, R., O'Brien, H., & Webster, E. so v svoji raziskavi leta 2014 ugotovili, da se v okviru družbenega mobilnega vedenja bolj uporabljajo aplikacije, namenjene konverzaciji, kot so elektronska pošta ali klepetanje, medtem ko se v okviru-ne-družbenega mobilnega informacijskega vedenja uporabljajo poizvedbe, ki vključujejo pregled novic in druge zabavne aplikacije, značilne za zasebno uporabo.


Družbeno vedenje pa se pojavlja v različnih oblikah tudi glede na vrsto iskanih informacij. Zhitomirsky-Geffet in Blau (2017) razlikujeta dva glavna tipa informacijskega vedenja: družbeno vedenje in funkcionalno/kognitivno vedenje. Za družbeno vedenje je značilna uporaba pametnega telefona v družabne namene, t.j. komuniciranje in udeležba v družbenih interakcijah, in sicer aktivno npr. klepeti, preverjanje in objavljanje na družbenih omrežjih in pasivno npr. prejemanje in branje sporočil, brskanje po objavah drugih uporabnikov družbenih omrežij. Funkcionalno/kognitivno informacijsko vedenje predvideva uporabo pametnih telefonov kot orodje za iskanje, uporabo in učenje kognitivnih/funkcionalnih vsebin in storitev, ki ne vključuje družbenih interakcij in komunikacije z drugimi uporabniki npr. iskanje v brskalnikih, prejemanje obvestil s strokovnih spletnih strani, spletne informacijske storitve in aplikacije.

Uporaba mobilnih telefonov spremlja tudi nekaj vedenjskih pomanjkljivosti. Ziu (2015) glede mobilnega informacijskega vedenja izpostavlja eno ključno lastnost mobilne komunikacije, in sicer stalno pripravljenost/dostopnost, kar pomeni, da so uporabniki mobilnih naprav neprestano »povezani« in dostopni. Raziskave na Kitajskem so pokazale, da skoraj 60% študentov neprestano preverja svoj pametni telefon, okoli 20% jih ga preverja med odmori in le 7% ga preverja na koncu dneva. Zanimiv je podatek, da so študentke glede preverjanja bolj disciplinirane in jih visok odstotek preverja šele med odmori ali ga preprosto ignorirajo. Tu spet igra vlogo notranji demografski dejavnik, spol, ki bi ga bilo vredno nadalje raziskati. Neprestana dostopnost tako povzroča permanentno komunikacijo, ki lahko v primeru vedno večje razširjenosti postane zelo moteča. Walsh (2012) vidi pri tovrstni komunikaciji moteč dejavnik še v večopravilnosti, ki preprečuje, da bi se posameznik lahko posvetil neki informaciji in jo predelal, saj ga hitro premoti neka nova, še neznana informacija.

Neprestana dostopnost je vsekakor nova, psihološko determinirana vedenjska težava pri uporabi pametnih telefonov, ki zahteva posebno pozornost. S stališča procesiranja informacij prav tako ne smemo prezreti večopravilnost, ki vpliva na kvalitetno "predelavo" ene informacije. Te težave so značilnosti sodobnega načina življenja, ki narekujejo drugačno vedenje na vseh ravneh družbenega delovanja posameznika. Ni dvoma, da bo potrebno poiskati nove rešitve aktualne problematike. Čimprej.




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Uporaba pametnih telefonov v študijske namene (raziskave)