Dejavniki sprejemanja pametnega telefona med študenti

Dejavnike, ki vplivajo na sprejetje pametnega telefona med študenti, so raziskovali v različnih raziskavah. Kim, Chun in Lee (Kim, D., Chun, H., & Lee, H. (2014). Determining the factors that influence college students' adoption of smartphones. Journal Of The Association For Information Science & Technology, 65(3), 578-588. doi:10.1002/asi.22987) so izvedli raziskavo in na podlagi rezultatov raziskave razvili pet modelov procesa posameznikovega sprejemanja pametnega telefona, ki omogočajo širši vpogled v sprejemanje te tehnologije z več vidikov:

1)            Teorija inovacijske difuzije (angl. Innovation Diffusion Theory, IDT)

2)            Model sprejemanja tehnologije (angl. Technology Acceptance Model, TAM)

3)            Sprejetje na podlagi vrednotenja (angl. Value-Based Adoption Model, VAM)

4)            Model družbenega vpliva (angl. Social Influence Model, SI)

5)            Vsebinski interes (angl. Content Interes)

1)            Inovacijska difuzija (IDT) se pogosto uporablja pri predvidevanju sprejetja novih tehnologij in storitev in predpostavlja, da inovacije v neki skupini ljudi niso istočasno sprejete s strani vseh posameznikov. Na hitrost sprejetja pri vsakem posamezniku vpliva velik razpon osebnih (spol, narodnost, starost ipd.), socialnih (izobrazba, dohodek ipd.) in tehnoloških (zaznana uporabnost in zaznana koristnost) dejavnikov. Prav tako IDT domneva, da nekateri posamezniki raje preizkušajo nove inovacije kot drugi.  Rogers (1995) trdi, da sociodemografski dejavniki kot so spol, starost, izobrazba in dohodek pri posameznikih določajo njihovo inovativnost pri sprejemanju novitet. Po njegovi teoriji se je zgledovalo veliko avtorjev in tako pri modelu inovacijske difuzije pogosto osebna inovativnost, spol in narodnost veljajo kot dejavniki sprejetja novih tehnologij. Bolj ko je posameznik inovativen, hitreje bo sprejel novo tehnologijo.  

Med posameznike, ki hitro sprejemajo nove tehnologije, naj bi pogosto sodili mladi ljudje. V raziskavi, ki jo je Hargittai (2007) opravil o sprejemanju novih tehnologij, je ugotovil, da so med študenti, starimi od 18 do 29 let, ženske prej sprejele družbena omrežja kot moški zato, ker jim je ljubša online komunikacija med dvema osebama. Glede na to, da pametni telefoni ponujajo dostop do družbenih omrežij, to lahko vpliva na drugačne rezultate glede sprejemanja pametnih telefonov in Kim, Chun in Lee (2014) trdijo, da tradicionalna teorija inovacijske difuzije o sociodemografskih dejavnikih ni vedno upravičena.

2)            Model sprejemanja tehnologije (TAM) temelji na predpostavki, da na sprejetje tehnologije vpliva zaznana koristnost uporabe. TAM izpostavlja posameznikovo zaznavanje uporabe tehnologije v dveh vidikih: ali je enostavna za uporabo in ali je uporabna/koristna. Zaznana enostavnost za uporabo je definirana kot »stopnja prepričanja neke osebe, da bo uporaba določene tehnologije potekala brez napora« (Davis, 1989). Zaznana uporabnost je bila upoštevana kot eden ključnih dejavnikov pri sprejetju mobilnega interneta v nekaterih raziskavah in Park in Chen (2007) navajata, da ima ta dejavnik velik vpliv na sprejetje pametnih telefonov.

 TAM version 1, Davis, Bagozzi & Warshaw (1989) p 985 Vir: Wikiversity

 

 3)            Model vrednotenja predvideva, da na sprejetje poleg dveh dejavnikov, ki jih opisuje TAM, vplivata še dva dejavnika: zaznana cena in zaznana vrednost. Glede na to, da imajo študenti nizke dohodke, lahko ta dva dejavnika igrata pomembno vlogo. Zaznana vrednost je po Zeithamlu (1998) ocena posameznika, kaj dobi za tisto, kar je dal; torej se lahko dojema kot nek kompromis med zaznano koristnostjo in zaznano ceno pri uporabi tehnologije (Doods & Monroe, 1985). Zaznana cena vključuje poleg denarne vrednosti izdelka tudi nedenarne aspekte, kot so trud in čas. Zato zaznane koristi vključujejo zaznano uporabnost kot vrednost, ki jo posameznik zazna pri uporabi nove tehnologije (Rogers, 1995). Kot posledica tega visoke cene slabo vplivajo na sprejetje nove tehnologije in so zato le velike koristi močni motivacijski dejavniki za sprejetje tehnologije.

4)            Model družbenega vpliva se delno opira na subjektivno normo, ki je definirana kot »prepričanje, da določeni referenti mislijo, da oseba lahko ali ne sme izvajati vprašljivo vedenje« (Fishbein & Ajzen, 1975). V kontekstu sprejemanja novih tehnologij subjektivna norma predpostavlja, da na posameznike, ki so motivirani za sprejemanje nove tehnologije, vpliva opazovanje članov njihovega najožjega družbenega kroga kot so družinski člani, prijatelji, sošolci in sodelavci. Torej SI predvideva, da je sprejetje nove tehnologije domena družbenega vpliva. Druga glavna komponenta družbenega vpliva je zaznana popularnost/priljubljenost, kar pomeni, da posameznik pri opazovanju še zazna ali osebe, ki jih opazuje, obstajajo v družbenem sistemu. Kim, Chun, Lee so v raziskavi 2012 med korejskimi študenti dokazali, da imajo na vedenje pri sprejetju pametnega telefona velik vpliv dejavniki družbenega vpliva kot so pripadnost, zaznana priljubljenost in pozitivna samopodoba.

5)            Ker pametni telefoni poleg dostopa do spleta ponujajo tudi različne računalniške funkcije, lahko uporabniki pametnih telefonov izbirajo med različnimi vsebinami kot so komunikacija, zabava, informacija, izobraževanje itd. brez časovnih in prostorskih omejitev. Interesi za različne vsebine se pri posamezniku razlikujejo in tudi ta zanimanja za različne vsebine vplivajo na sprejetje pametnih telefonov.

Kim, Chun in Lee (2012) ugotavljajo, da na razširjenost pametnih telefonov in njihovo sprejemanje med študenti, dejavniki SI in VAM teorije bolj vplivajo kot teorija TAM, ker študenti zaznavajo pametne telefone ne le kot vredne naprave, v katere vlagajo denar, temveč kot simbolične naprave, ki kažejo na njihovo pripadnost in permanentno sprejemanje tehnologije. Prav tako so rezultati njihove raziskave pokazali, da na sprejemanje pametnih telefonov zelo vplivajo informacijske potrebe. Nekatere bolj zanimajo družbena omrežja, navigacija in igre, medtem ko druge bolj zanima izobraževanje, knjige in finance, zato so sklepali, da na sprejetje pametnih telefonov med študenti vpliva tudi vsebinski interes.

Kljub njihovim trditvam ne smemo zanemariti dejstva, da tudi TAM z zaznavanjem uporabnosti in enostavnosti lahko izredno vpliva na odnos in namen uporabe tehnologije in s tem posledično na samo sprejemanje tehnologije. Na sprejetje tehnologije pa ne vplivajo le TAM, SI in VAM, na sprejemanje tehnologije vpliva več dejavnikov, ki jih vključujejo vsi navedeni modeli. Poleg teh na proces sprejemanja tehnologije vplivajo še drugi dejavniki, ki jih modeli ne omenjajo, in sicer demografski dejavniki (starost, spol, osebnost, medkulturne razlike), psihološki in kognitivni dejavniki. Ti pa so vredni posebne obravnave in razmisleka - morda v drugi objavi v blogu....

---