Uporaba pametnih telefonov v študijske namene (raziskave)

Ker so mobilne naprave v zadnjem času izredno sprejeta tehnologija, v svetu že narašča število uporabnikov, ki uporabljajo pametne telefone kot primarno orodje za iskanje informacij. Pametni telefoni odpravljajo omejitve, kot so vezanost na lokacijo in dostop do spleta (na drugi strani pa je njihova šibkost v majhnosti zaslona in slabi združljivosti različnih programskih oprem). Zato je raumevanje tega novega načina iskanja informacij izredno pomembno.

V svetu je bilo sicer opravljenih že več raziskav o uporabi pametnih telefonov v študijske namene, vodilni na tem področju so v Aziji (Kitajska, Japonska, Južna Koreja) - kar je v bistvu razumljivo, saj veliko vlagajo v tehnologijo. Vsem raziskavam pa je skupni imenovalec ugotovitev, da jih študenti zaenkrat še vedno bolj uporabljajo v komunikacijske namene. Kljub temu že narašča število študentov, ki pametne telefone uporabljajo za branje e-knjig in digitalnih vsebin. Med razlogi za neuporabo pametnih telefonov v študijske namene visoko kotirajo poleg majhnega zaslona še hitrost in dostopnost Wi-Fi omrežja ter dejstvo, da mnogo podatkovnih zbirk (še) ni dostopnih v mobilnih različicah. Zanimiv je podatek iz japonske raziskave, ki so jo lani objavili Lau, Chiu, Ho, Lo in See-To (Lau, K. P., Chiu, D. K., Ho, K. K., Lo, P., & See-To, E. W. (2017). Educational usage of mobile devices: Differences between postgraduate and undergraduate students. The Journal of Academic Librarianship, 43(3), 201-208.), v kateri so uporabniki med ovirami za neuporabo navedli tudi neprimernost PDF formata za branje vsebin na mobilni napravi zaradi predolgega nalaganja dokumentov na napravo. Na podlagi tega so ugotovili, da bi lahko bila HTML oblika članka bolj primerna oblika za mobilno branje. Tega se zaveda že vedno več založnikov, ki ponujajo polni tekst e-člankov tudi v HTML obliki.

Vir: ScienceNews, 2017

V raziskavah, ki so jih opravili v različnih delih sveta (Grčija, Španija, ZDA, Afrika, Indija), so se pogosto osredotočili le na en vidik informacijskega vedenja in so redko temeljito preučili pričakovanja in želje študentov glede strukture uporabniškega vmesnika mobilnih aplikacij. Kljub temu so prispevale nekaj pomembnih ugotovitev: mobilne aplikacije bi morale biti bolj intuitivne in enostavne za uporabo z izboljšanimi funkcijami, ki omogočajo dostop do kakovostne vsebine in upoštevati dejstvo, da je študentom med študijem pomembna interakcija z vrstniki. To so že uporabna izhodišča za načrtovanje mobilnih aplikacij v študijske namene.

Raziskave so sicer pokazale, da uporabniki še niso naklonjeni poglobljenemu branju na pametnih telefonih zaradi njihovih omejitev. Vendar kljub vsem omejitvam ni dvoma, da se bodo s hitrim tehnološkim razvojem pomanjkljivosti pametnih telefonov vsaj delno odpravile in kreirale nove študijske navade študentov. Pametni telefoni  so že nepogrešljiv del vsakdanjega življenja in se počasi integrirajo tudi v študijsko okolje. Smiselnost raziskav na tem področju zato že nekaj časa ni več vprašljiva. Tudi v Sloveniji.