Raziskava o bistvenih komponentah mobilnih knjižničnih storitev v visokošolskih in splošnih knjižnicah

Zaradi vedno večjega vpliva (mobilne) tehnologije na knjižnice sta v preteklem letu iranska avtorja Mansouri in Asl izvedla raziskavo (Mansouri & Asl, 2019), s katero sta hotela raziskati bistvene komponente mobilnih knjižničnih storitev, ki jih je potrebno upoštevati pri razvoju mobilnih aplikacij. V raziskavi sta se osredotočila na mobilne knjižnične storitve v visokošolskih in splošnih knjižnicah. 

Ker so prejšnje raziskave na tem področju pokazale, da knjižnice v okviru mobilnih storitev zagotavljajo različne komponente, med katerimi najbolj pogosto uporabljene niso specificirane in da na tem področju še ni bilo podanega nekega predlaganega tipičnega vzorca, sta s svojo raziskavo želela zagotoviti nekakšen prototipni vzorec, ki bi ga knjižnice lahko upoštevale pri oblikovanju oz. razvoju učinkovitih mobilnih aplikacij.

Izvedla sta opisno raziskavo z vsebinsko analizo spleta in kontrolnimi seznami mobilnih aplikacij. Z raziskavo sta želela pridobiti odgovore na vprašanja o tem, katera komponenta mobilnih knjižničnih storitev je najbolj pogosto uporabljena in katera je glede na uporabniške dostope najbolj bistvena v okviru zagotavljanja mobilnih knjižničnih storitev; v skladu s tem pa sta kot odgovor na tretje raziskovalno vprašanje hotela pridobiti prototipni vzorec za oblikovanje mobilnih knjižničnih storitev.

Vir: Duke University Libraries

Ustvarila sta kontrolne sezname obstoječih knjižničnih mobilnih storitev splošnih in visokošolskih knjižnic; 53 mobilnih aplikacij sta prek Androidove spletne trgovine Google Play naložila na mobilne platforme. Iz teh aplikacij sta izključila tiste, ki so imele za uporabo omejitve, kot so pomanjkanje možnosti za angleški jezik, tiste, ki so za uporabo aplikacije zahtevale uporabniško ime in geslo, ter tiste, ki se jih ni dalo naložiti. Na koncu sta za nadaljno analizo izbrala deset aplikacij visokošolskih knjižnic in pet aplikacij splošnih knjižnic, ki so bile za takšno obravnavo najbolj primerne. Iz seznama sta izključila še angleške mobilne storitve, poenotila ponavljajoče in sinonimne storitve in pridobila končni seznam, ki je vključeval 26 vrst knjižničnih storitev. Seznam sta v pregled posredovala še 15 strokovnjakom s področja informacijske znanosti.

Končni seznam sta nato razdelila med 104 uporabnike iranskih visokošolskih in splošnih knjižnic z namenom pridobiti njihovo mnenje o tem, katere mobilne komponente bi bile najbolj primerne v okviru ponudbe knjižničnih mobilnih storitev. 

Vir: Ali Mansouri, Nooshin Soleymani Asl, (2019) "Assessing mobile application components in providinglibrary services", The Electronic Library

Rezultati so pokazali, da so v visokošolskih knjižnicah najbolj bistvene komponente mobilnih storitev iskanje, "Vprašaj knjižničarja", dostop do podatkovnih zbirk, možnost podaljševanja in čas odprtosti. V splošnih knjižnicah uporabnikom predstavlja bistvene komponente storitev poleg iskanja tudi iskanje prek QR kod, dostop do podatkovnih zbirk, podatki o dogodkih ter "Moja knjižnica". Avtorja sta ugotovila, da na potrebe uporabnikov splošnih knjižnic vpliva tudi preživljanje prostega časa in glede na to pričakujejo knjižnične storitve, ki bi zagotavljale storitve v zvezi s tem. 

Rezultati so na vprašanje o najbolj bistvenih komponent mobilnih knjižničnih storitev glede na uporabniške dostope pokazali, da med uporabniki visokošolskih in splošnih knjižnic ni pretirane razlike in da obstaja 5 najbolj bistvenih komponent mobilnih storitev: podaljševanje gradiva, iskanje, "Vprašaj knjižničarja",  čas odprtosti knjižnice in iskanje lokacije knjižnice.

Glede na rezultate sta avtorja oblikovala prototipni vzorec mobilnih knjižničnih storitev, ki naj bi vključeval 8 prioritetnih storitev, med katerimi so storitve iskanja, naročanja gradiva, referenčne storitve, novice, "Moja knjižnica", lokacija in čas odprtosti knjižnice, navodila in podatkovne zbirke.

Raziskava je prispevala naslednje ugotovitve: najbolj bistveni komponenti mobilnih knjižničnih storitev, ki predstavljata osnovne potrebe (iranskih) uporabnikov sta podaljševanje gradiva in iskanje. Z raziskavo pa sta ugotovila tudi, da imajo iranske knjižnice pogosto neustrezno ponudbo mobilnih storitev. Zato je potrebna ne le uvedba bistvenih komponent mobilnih storitev, temveč tudi zagotavljanje drugih komponent, povezanih s spletnimi storitvami knjižnic (RSS, OPAC, spletna stran knjižnice, družbena omrežja).

Vir: Ali Mansouri, Nooshin Soleymani Asl, (2019) "Assessing mobile application components in providinglibrary services", The Electronic Library

Z upoštevanjem ugotovitev iranskih avtorjev lahko razmislimo tudi o slovenskih uporabnikih. Mobilna tehnologija je v vsakdanjem življenju sicer že zelo prisotna, kljub temu pa uporabniki knjižnic še vedno niso usmerjeni v njeno uporabo za knjižnične storitve. Ali je to zato, ker imajo knjižnice zaenkrat še neustrezno ponudbo tovrstnih storitev oziroma jo imajo, pa je ne promovirajo? Na ta vprašanja bi lahko odgovorili le na podlagi dodatnih raziskav. Iranska raziskava je pokazala, da uporabnikom ustrezajo takšne mobilne storitve, ki zagotavljajo zadovoljitev osnovnih informacijskih potreb. Ali to pomeni, da mobilnih naprav morda za zahtevnejše knjižnične storitve ne bi uporabljali? Obstaja tudi možnost, da uporabniki pestrejše ponudbe knjižnic ne uporabljajo tudi izven okvira mobilnih storitev. To je pa že tema, ki odpira nova vprašanja o informacijski pismenosti sodobnega (digitalnega) uporabnika.